Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.
V strnjeni obliki predstavljamo rezultate projekta Učilnica v naravi. Za angleško govoreče obiskovalce je na voljo stran projekta v angleščini.
Poletna šola Ureditev ekoremediacijskega poligona v Čatežu
Ekskurzija na učne poligone: predstavitev projekta
Permakulturni poligon: postavitev jurte
Zgodnja pomlad na ERM poligonu v Modražah
Učne table v Občini Zreče
Gluhi in naglušni iz Maribora na ERM poligonu v Modražah
Okoljske škode (okrogla miza)
Permakulturni poligon: prvo sajenje drevja
Otvoritev Razvojnega centra narave Poljčane
Občina Poljčane in Razvojni center narave
Komunalni odpadki v občini Poljčane
Predstavitev projekta na občini Sv. Trojica
Terenske vaje študentov UM FF na ERM poligonu v Modražah
Jesenska opravila na ERM poligonu v Modražah
Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini
Začetna dela na Izobraževalnem poligonu Dobrovce
Predstavitev partnerja – Limnos
Predstavitev partnerja – Filozofska fakulteta Maribor
Predstavitev partnerja – Energetska agencija za Podravje
Predstavitev partnerja – Razvojna agencija Kozjansko
Predstavitev partnerja – Zavod RISO
Gozdna učna pot Boč
Učna pot Kamnolomi v dolini Bele
Učna pot Podzemni zakladi Haloz
Ekosistemska učna pot Ličenca
Učna pot med drevesnimi zakladi
Učna pot po Dravinjski dolini
Učna pot po dolini potočnih rakov
Samostanska učna pot
Vzpostavitev ekosistemskih tehnologij za izobraževanje v naravi in učnih opazovališč (Limnos)
Raziskave z namenom izobraževanja za vodne ekosisteme (UM FF)
Vzpostavitev Izobraževalnega centra o stoječih vodah – Sveta Trojica (RISO)
Trajnostno gospodarjenje z odpadki na projektnem območju (RA Kozjansko)
Učni program za raziskovanje v učilnici v naravi za 1. triado
Učni program za učenje v naravi za osnovne šole
Učni program za praktični pouk naravovarstva v učilnici v naravi
Učni program za praktični pouk na ERM poligonu
Ekosistemi – življenjska okolja
Rastline in živali v ekosistemih
Živalski svet Dravinjske doline
Voda vir življenja
Spoznajmo prsti
Vremensko dogajanje v naravi in toplota
Voda in delovanje v pokrajini
Ekoremediacije – terensko delo
Učne poti in vodenje v naravi
Dejavnosti v prostoru
Na sprehodu ob potoku
Zasnova učne poti Spoznajmo prsti
Ekosistemi
Biološka pestrost
Življenjsko okolje
Tekoče in stoječe vode
Biološa pestrost mlake
Skrbimo za čisto okolje
Ekološka kmetija in trajnostni razvoj
Gozdna učna pot
Kemijska analiza vode
Kompostiranje
Lesna biomasa
Načrtovanje prostora z umestitvijo rastlinske čistilne naprave
Natura 2000
Propadanje gozda
Rastlinska čistilna naprava
Zelišča na ekološki kmetiji
Spoznajmo tla in analize prsti
Učilnica v naravi na Facebooku
Učilnica v naravi na Twitterju
Učilnica v naravi na Vimeu
Učilnica v naravi na Flickerju
Znanje mora čimprej preiti v prakso. Potrebujemo lastno izkustvo, da razumemo in znamo narediti.
V Katalogu programov izkustvenega izobraževanja vam ponujamo novost! Ne bomo vam posredovali teorije iz knjig, ampak bomo skupaj ustvarjali novo znanje in izdelke. Zavedamo se, da samo to, kar boste naredili sami, boste lahko potem koristno uporabili v življenju. Naš cilj je, da vas usposobimo za aktivnosti, ki jih ponujamo v tem katalogu. Zato je katalog namenjen vsem vam, ki želite nova znanja uporabiti v praksi.
Strokovno delavnice organizira in vodi Mednarodni center za ekoremediacije Filozofske fakultete Maribor (ki kot raziskovalni in izobraževalni center razvija nova znanja v praksi in jih prenaša med uporabnike) v sodelovanju z Razvojnim centrom narave v občini Poljčane. Pri izvedbi sodelujejo priznani strokovnjaki iz prakse, ki imajo lastne delovne izkušnje in poznajo nove praktične pristope, s katerimi želimo seznaniti tudi vas.
Ekoremediacije (ERM) so sistemi ponovne oživitve s pomočjo narave. Uporabljamo jih za ohranjanje okolja in razvijanje novih priložnosti za razvoj na temelju narave ter za vzpodbujanje ljudi za aktivno vlogo v družbi. ERM so zato mehanizem udejanjanja trajnosti, kjer se družba in gospodarstvo razvijajo na temelju zakonov, ki vladajo v naravi (med ekosistemi). Z ekosistemskim pristopom ERM prinašajo nove možnosti za zaposlovanje, za ohranjanje okolja ter inovativne pristope razvoja.
Vodja: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže
Sodelavke: Mojca Kokot Krajnc, Jerneja Križan, Nina Hriberšek in Nina Globovnik.
Občina Poljčane je učna občina, saj ima 2 učna poligona, 13 učnih poti, 6 opazovališč in 3 kolesarske poti, ki povezujejo občine v celotni Dravinjski dolini. Središče učne infrastrukture je Razvojni center narave, ki je kot projektni in izobraževalni ter turistični center za povezovanje dejavnosti v prostoru. Mnoge izobraževalne dejavnosti potekajo v občini Poljčane, Razvojni center narave pa omogoča mladim prve delovne izkušnje preko praks na učnih poligonih.
Vodja: Bojana Korez
V Katalogu so predstavljene vsebine petih sklopov programov:
Vsak program se izvaja v praksi, v izhodisšču je izkustveno delo, udeleženci se naučite načrtovati, izvajati ter ovrednotiti rezultate svojega dela. S tem si pridobite trajna znanja, ki jih lahko uporabite v vsakdanjem življenju. Obiski učnih poligonov so namenjeni učiteljem, učencem in dijakom, pa tudi vodjem razvojnih agencij in različnim društvom. S turističnimi programi omogočamo obiskovalcem spoznati potenciale občine Poljčane in Dravinjske doline ter okusiti sadove narave.
Delavnice izvajamo skozi vse leto, del delavnic je tudi vezan na letni čas. Ko se bo prijavilo 10 in več udeležencev na posamezno delavnico, vas bomo obvestili o času izvedbe (čas izvajanja prilagodimo udeležencem, letnemu času in vremenu). Točne podatke (uro, lokacijo in naš kontakt) vam sporočimo po e-pošti. Kotizacije za delavnice so ovrednotene pri posamezni delavnici. V ceno vseh delavnic je vštet DDV, pogostitev med odmori, vsa gradiva in materiali za delo na učnih poligonih in v Razvojnem centru narave ter vodenje in izvajanje delavnic in degustacija (glede na program). Podroben cenik je navoljo v pdf prilogi (glej spodaj). Prosimo, da znesek nakažete na poslovni račun Filozofske fakultete Maribor: 01100-600 0020 393 s pripisom ERM delavnice.
Na delavnice se lahko prijavite preko elektronske poste: ana.vovk@uni-mb.si in bojana.korez@poljcane.si ali po telefonu: 051 622 766.
Za dodatne informacije o vsebini programov smo vam na voljo:
Mednarodni center za ekoremediacije FF UM
Prof. ddr. Ana Vovk Korže
E-mail: ana.vovk@uni-mb.si
tel.: 051 622 766
Organizacijske informacije (prevoz, prehrana, vodenje)
Razvojni center narave, Poljčane
Bojana Korez
E-mail: bojana.korez@poljcane.si
tel.: 08 205 47 40 ali 051 312 895
Katalog za vse, ki želite znanje uporabiti v praksi, je v PDF-obliki na voljo tukaj.
Privoščite si delavnico, ki vas v resnici zanima in si pridobite znanje in veščine, ki vas bodo pripeljale do novih priložnosti! Morda pa si boste lahko z novo izkušnjo rešili probleme ali pa boste razvili novo dejavnost in tudi vi druge naučili to, kar se boste naučili sami. Zato vas vabimo k sodelovanju!
Na učnih poligonih v Modražah in Dolah je potekala poletna šola z naslovom “Ureditev ekoremediacijskega poligona v Čatežu”, s pomočjo katere bodo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti prenesli pridobljeno znanje in izkušnje pri snovanju učnih poligonov v območje, kjer nameravajo urediti podoben učni poligon.
Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, je ob tem izpostavila, da ima izobraževanje v naravi izredno velike kvalitetne vrednosti ter da je to dejansko najbolj kvalitetno učenje, kar ga lahko človek doživi v svojem življenju.
Udeleženci poletne šole z naslovom “Ureditev ekoremediacijskega poligona v Čatežu”, ki je potekala na učnih poligonih v Modražah in Dolah, so k večni želji po osvajanju novih znanj, tokrat dodali še željo, da bi prenesli znanje in izkušnje pri snovanju učnih poligonov v območje, kjer nameravajo urediti podoben učni poligon.
Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Bistvo poletne šole je, da Center šolskih in obšolskih dejavnosti pridobi območje, kjer bodo lahko izvajali terensko delo, naravoslovne dneve in šolo v naravi, neposredno ob učnem centru. Glede na to, da sam center nima izkušenj, kako se lotiti takšnega projekta, so se odločili, da letošnjo poletno šolo izvedejo v začetku na tem poligonu, da prekopirajo ideje, pristope, didaktična priporočila in določene uporabijo potem v samem centru.
Obstoječa učna poligona v Modražah in Dolah sta kot vzorčna primera vidno navdušila snovalce bodočega učnega poligona v okolici Čateža.
Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Sem smo prišli z velikim navdušenjem raziskovanja učnega poligona Modraže in učnega poligona Dole, da raziščemo, se naučimo vse kar se tu da naučiti, da popišemo zadeve in da dobimo nove ideje, kako bomo to znanje, ki ga prejmemo včeraj in danes tukaj, lahko prenesemo v naše območje, kjer bomo v prihodnje želeli ustvarjati učni poligon.
Mateja Podgoršek, urbanistka: Poskušali bomo najti za te rešitve čim bolj primerne lokacije in splesti neko zanimivo zgodbo na tisti konkretni lokaciji.
Namera po ureditvi novega učnega poligona se nedvomno ne bi uspešno razvila brez zavedanja o prednostih izobraževanja v naravi.
Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Izobraževanje v naravi ima velike, velike kvalitetne vrednosti, saj tukaj neposredno vsak učenec, kot tudi lahko odrasel, doživlja izkustvene možnosti. Dejansko to je edino in najbolj kvalitetno učenje, kar ga lahko človek doživi v svojem življenju.
Številna nova znanja so udeleženci poletne šole osvajali v naravnem okolju, pod budnim očesom mentorjev.
Mojca Kokot Krajnc, mlada raziskovalka MC ERM: Torej jaz sem imela nalogo, da s svojo skupino najprej predstavim vse vodne vire, ki se nahajajo na poligonu in nato z njimi analiziram kakovost vode vsakega posameznega vodnega vira. Najprej smo določili fizikalne meritve, kjer smo izmerili oziroma določili barvo vode, potem izmerili temperaturo vode, ph vode in potem določili še vonj vode.
Alenka Sajovic, Ekoremediacijski tehnološki center Celje: V moji skupini pa torej študenti spoznavajo princip delovanja rastlinske čistilne naprave. Zaradi tega kot klinične vaje oziroma takšne terenske vaje opravljamo meritve posameznih parametrov na dotoku rastlinske čistilne naprave, na iztoku in te podatke primerjamo z naravnim mokriščem. Z naravnim mokriščem pa ravno zaradi tega, ker vemo, da same rastlinske čistilne naprave kot tak sistem za čiščenje komunalnih odpadnih voda izhaja iz naravnega ekosistema mokrišče oziroma močvirje. Torej sam princip delovanja čiščenja odpadne vode na takem sistemu kot je rastlinska čistilna naprava deluje pod enakim principom, kot se odvijajo procesi v naravnem močvirju.
Jerneja Križan, samostojna strokovna sodelavka MC ERM: Obiskovalci letošnjega raziskovalnega tabora so pri meni oziroma pri delu tukaj v skupinah spoznali značilnosti prsti tukaj na poligonu. Ker je poligon precej razgiban imamo zelo veliko raznolikost prsti tukaj. Zaradi tega bodo dejansko dobili zelo, zelo, zelo zanimive rezultate, ki jih bodo potem skupaj pri samostojnem delu primerjali. Pričakujemo, da se bodo naučili zelo veliko o prsteh, da bodo spoznali vse različne možne prsti, ki se tukaj nahajajo in bodo potem pravzaprav to spoznanje lahko uporabljali pri delu na svojem učnem poligonu, kjer bodo dejansko tudi potem kopali profile prsti in bodo na takšen način spoznali vse značilnosti prsti.
Ob zaključku poletne šole na območju poligonov v Modražah in Dolah navdušenja niso skrivali tudi udeleženci.
Nastja, Sevnica: Danes smo se naučili veliko novega o čiščenju vode. Med drugim smo tudi sami raziskovali kakšna je voda na tem območju, medtem razne sestavine v vodi …
Katja, Šentjernej: Meni je bilo v bistvu najbolj všeč predvsem mentorstvo, ker so vodili te delavnice zelo strokovno podkovani …
Lara, Ljubljana: Meni pa je bila všeč celotna sestava poligona. Kako naučiti v bistvu otroke, mlade in tudi starejše, ali navdušiti za ekoremediacije, kako vzpostavimo ta naravna stanja nazaj.
Bojana, Metlika: Ja, meni so bile tudi vse delavnice danes všeč. Všeč pa mi je kako nazorno je vse prikazano, saj ni v tekstu, kot smo navajeni.
Tadej, Trebnje: No, meni pa je všeč že sama dolina, lepa mirna ter tudi sama sestava poligona, lepo zgleda naravno …
Partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” so na učna poligona v Modražah in Dolah ter v Razvojni center narave v Poljčanah povabili predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, predstavnike šol, ravnatelje in učitelje iz regije. Obiskovalce – ki so jih so povabili predvsem z namenom, da vidijo učne poligone, ki so pripravljeni za izobraževanje v naravi- so popeljali na voden ogled izobraževalnih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.
Obiskovalci so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.
V želji po seznanjanju širše javnosti z učnimi poligoni v Modražah in Dolah ter z Razvojnim centrom narave v Poljčanah, so se partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” odločili na omenjene lokacije tokrat povabiti prav posebne obiskovalce.
Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Povabili smo najprej predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem . To je Ministrstvo za šolstvo, potem predstavnike ekošol Slovenije, predstavnike centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter šole, ravnatelje in učitelje te regije. Cilj pa je, da vidijo učne poligone, ki pravzaprav čakajo na izobraževanje v naravi., glede na to, da mladi nujno rabijo to izkušnjo.
Na učnem poligonu v Modražah so obiskovalce s seznanili s terensko in laboratorijsko opremo za raziskovanje na terenu, popeljali pa so jih tudi na voden ogled edukacijskih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.
Staška Buser, Šolski center Šentjur: Ravno iz tega poligona lahko apliciramo vse vedenje o naravi, o gospodarjenju v kmetijstvu. Torej z zdravo pridelavo hrane iz vidika varovanja voda, ker tu tisti, ki so obiskovalci, vidijo v živo, kako lahko to znanje prestavljajo na svoje manjše ali večje ekološke kmetije in tudi sicer lahko mladi zaznajo tukaj, jih animira ta poligon, ker to doživijo v naravi.
Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah, so po nedavni postavitvi jurte, še zadnje dni pred prihodom obiskovalcev, izvajali zaključna dela ter postavili rastlinjak, uredili grede ter pred samo jurto umestili tudi načrtovan vodni element.
Dane Katalinič, koordinator programa Ekošole za vrtce: Na tem poligonu so številni procesi, ki so tako lepo prikazani, da nekako sodijo kot učno-vzgojni primer od predšolske vzgoje do univerze. Skratka, to je poligon, priprava za življenje, pridobivanje znanja, da lahko poneseš v okolje v katerem si in da ga posnemaš. Če se to zgodi, potem nas čaka lepa perspektiva. Ne samo to, rad bi izpostavil, da poligon prehiteva čas v katerem živimo.
Obiskovalci, ki so si ob koncu dneva ogledali tudi nedavno odprt Razvojni center narave v središču Poljčan, kateremu je namenjena vloga središča za izobraževanje o naravi in okolju, so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.
Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: To je točno to, kar smo si predstavljali. Mi želimo nadaljevati s tem delom. Pravzaprav, če smo malce neskromni, bi rekli, da smo veliko naredili, imamo pa še veliko za narediti. Vsekakor bomo to kar želimo nadgrajevali, kaj pa želimo pa je zapisano v viziji naše občine. Namreč, mi želimo živeti v sožitju z naravo, želimo to naravo ohraniti, jo revitalizirati na tistih mestih, kjer je bila okrnjena in vse to ponuditi obiskovalcem. Takšnim ali drugačnim, predvsem pa tistim, ki prihajajo v smislu izobraževalnega turizma.
Učne poligone v občini Poljčane so si ogledali tudi predstavniki partnerjev v projektu, ki so prav tako navdušeni nad vidnimi rezultati.
Mateja Malek, RISO zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture in socialnega okolja: Dejansko sodeluje pet partnerjev v projektu, zraven Filozofske fakultete še Limnos, Enegetska agencija za Podravje, Razvojna agencija Kozjansko in mi, kot RISO zavod. Smo zelo veseli tega sodelovanja. Dejansko se po celi Sloveniji vzpostavljajo ti poligoni. Danes smo videli dva v Modražah in tukaj v Dolah. Podobno se vzpostavlja tudi v Sveti Trojici, ob Trojiškem jezeru, in v Miklavžu na Dravskem polju, v kraju Dobrovce. Dejansko smo veseli tega sodelovanja in vidimo, da projekt kar dobro napreduje.
Na permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.
Oglejte si tudi fotogalerijo.
Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.
Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.
Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.
Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.