Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru opravljajo svoje terenske študijske aktivnosti pod vodstvom mentorice Ane Vovk Korže na ERM poligonu v Modražah. Obiskali smo jih in se prepričali, da je izkustveno učenje na poligonu pravi pristop k izobraževanju mladih.

Nekaj mesecev prej so bili na poligonu tudi dijaki Biotehniške šole iz Maribora, ki so v sklopu praktičnega pouka zasadili rastlinsko čistilno napravo. Oglejte si nekaj fotografij iz terenskih vaj.

Video transkript

Kako izgledajo mrtvica, akumulacijsko jezero in drenažni jarek? To in še več so spoznavali študenti geografije mariborske Filozofske fakultete, ki so predavalnico za nekaj časa zamenjali z naravo.

Amadeja, študentka: Ker marsikdo pozna teorijo, ne zna pa si praktično razložiti nekega pojava ali procesa, tako si pa veliko bolj zapomniš in doživiš tisto, kar je drugače na papirju.

Prav s tem razlogom je bil v Modražah vzpostavljen izobraževalni poligon, ki združuje 24 edukacijskih okolij za naravne ekosisteme, dokazovanje njihovega delovanja, funkcij in pomena za človeka.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Izobraževalni poligon je območje skupaj osmih hektarjev, sedaj uporabljamo 3 hektarje, kjer prikazujemo nove pristope reševanja aktualnih problemov, kot so: čiščenje odpadne vode, zaustavljanje erozije, povečevanje biomase, uporaba fitoremediacijskih rastlin za čiščenje zemlje, … Torej probleme, ki jih imamo sedaj, rešujemo na nov način – brez kemije, brez električne energije, temveč z novim znanjem. Tukaj lahko uporabniki dobijo neposredno izkušnjo, ker sodelujejo zraven. Izobraževalne institucije pa se dobro zavedajo, da klasičen pouk v predavalnici ni dovolj. Učenci potrebujejo izkušnjo v naravi, da lažje razumejo določene procese in pojave.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Šole so to takoj pozitivno sprejele, tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in uvrstili v učne načrte, programe, tako da je to zdaj vse obvezni del vsebin.

Tako so si poligon, h kateremu sodi še lična učilnica, nedavno ogledali tudi študenti geografije. Najprej so se poglobili v teorijo, brez katere seveda ne gre, nato pa si naučeno ogledali še na terenu.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Današnje vsebine so bile prepoznavanje okoljskih dejavnikov, ki jih seveda prepoznavamo tukaj, kjer so lahko jih občutili, hodili, z vonjavami, s sluhom zaznavali šum vode, potem gibanje dreves …

Amadeja, študentka: Najbolj smo danes po moje doživeli to, koliko vlage lahko vpije zemlja oziroma koliko vode vpije v sebe in kaj pomeni tista namočenost, kajti marsikomu je zdrsnilo, ko smo hodili po gozdu. Pa nekdo z mesta sploh nima občutka kaj pomeni, ko se naredi npr tisti premaz na prsteh oz. na tleh v gozdu.

Kot smo kritično preverili, so si študenti res marsikaj zapomnili. Kaj je tukaj za nama?

Matej, študent: Tu vidimo ribnik, na vrhu so trije bazeni v katerih se voda prečiščuje …. Mislim, da sme izvedel kar precej novega. Prej je bilo vse v teoriji, nič prakse, da bi to videli neposredno na terenu, tako da je moja oseba predstava o teh zadevah seveda boljša kot je bila prej.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Študenti so zelo navdušeni. Jaz sem pravzaprav tudi z njimi oblikovala celotni program. Cel semester bomo tukaj, petke imamo na razpolago za to in sem seveda dala na izbiro – pol tukaj, pol v predavalnici, a so se odločili da ne pol pol, temveč vse tukaj.

Glede na to, da so študenti prostovoljno podaljšali čas predavanj oz. učenja v naravi, jim tovrstni način pridobivanja znanja zares ustreza. Kako pa jim bo le-to koristilo pri opravljanju svojega bodočega poklica?

Ivo, študent: Čez nekaj let vidim sebe predvsem v vlogi profesorja, da bi mlajše ljudi oz. učence spodbujal na enak način naj živijo z naravo, naj naravo čim bolj ohranjajo v takšnem stanju kot je.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

Na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah je živo tudi v času, ko na njem ne potekajo izobraževalne dejavnosti. Ferdo Vouk s svojo ekipo pripravlja teren za izkustveno izobraževanje. Oglejte si fotoreportažo in prostorsko sliko.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

Center ponovne uporabe stoji v Zbirnem centru Tuncovec v bližini Rogaške Slatine. Namenjen je prenovi, obnovi, demontaži in pripravi še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo. V centru lahko oddate stare izdelke (npr. pohištvo), ki bi sicer romali na odpad. Zaposleni (center usposablja in zaposljuje) brezposelne osebe iz ranljivih ciljnih skupin) jih bodo pregledali, popravili in usposobili za nadaljnjo prodajo po simbolični ceni. Če vas zanima nakup, si lahko ponudbo Centra ponovne uporabe ogledate v Zbirnem centru Tuncovec.

Dodatne informacije o Centru ponovne uporabe najdete na spletni strani Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo.

Videoreportaža – zapuščeno pohištvo najde nov dom

Video transkript

Pri Pastirkovih v okolici Slovenskih Konjic so se na seznamu za odpad znašli masivna lesena miza, komoda, pručka in dva stola.

Miro Pastirk, darovalec starega pohištva: Cenim starine, žena pa pač želi imeti novo. Meni pa je tega škoda.

Odločil se je, da pokliče center ponovne uporabe v Rogaški slatini, ker so veseli tovrstne donacije.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Ponovna uporaba – že samo ime pove, da gre za izdelke, ki so sicer namenjeni za vstran. A zaradi tega, ker imamo danes ogromno različnih, še uporabnih materialov, se ti prepogosto znajdejo na odlagališčih in naša ideja je bila, da naredimo nekaj inovativnega. Torej, da preusmerimo tok tovrstne rabljene opreme, za katero težko rečemo, da so odpadki, ker kot vidimo, to niso. Izdelek nato obnovimo, dodamo malenkosti, predvsem tisto, kar tudi spodbuja k razmišljanju in ustvarjalnosti in je potem še naprej popolnoma uporaben.

Miro Pastirk, darovalec starega pohištva: Zadeva ne bo šla v pozabo. Bodo jo lepo uredili, pa bo morda še kdaj kdo to stvar imel, meni pa več ne pride prav.

Gospod Miro je pohištvo predal delavcem iz zbirnega centra, ki so ga prepeljali v svojo delavnico. Tukaj najprej ocenijo stanje podarjenih stvari.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Torej, oceni se, kaj zdaj s takšnim materialom naredit, koliko je popravil, kaj je potrebno dodatno kupiti, včasih je potrebno samo prah pobrisat in je že uporabno.

Franc Križan, delavec v Zbirnem centeru ponovne uporabe: Ta miza je stara 80 do 100 let in je v zelo slabem stanju. Bom pa jo popravil, da bo spet v dobrem stanju, kot nova. To bomo zbrusili, zlužili, potem pa dva-tri-krat prelakirali, kolikokrat bo pač potrebno.

Za to bodo trije delavci potrebovali skoraj teden dni časa. Ob varčevanju z viri je glavni namen Zbirnega centra ponovne uporabe prav odprtje novih delovnih mest. Trenutno so tako zaposlili štiri težje zaposljive osebe.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Torej tiste, ki so izgubili delo iz različnih razlogov, starejše od 50 let in mlajše od 25 z nizko ali brez izobrazbe, ki imajo na trgu zelo majhne možnosti, da dobijo delo. So pa motivirani, radi delajo in so zanesljivi. V bistvu sta to dve ciljni skupini, ki ju mi vključujemo.

Ko torej delavci pohištvo obnovijo, ga predajo prodajnemu oddelku.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Nato tukaj vodja določi tudi cene, glede na to, koliko je bilo potrebno vložiti še dodatnih materialov in ur dela, tako, da so cene vezane na tisti del, ki operativno pomeni naš strošek. Sicer so pa cene simbolične, ker tukaj ni namen, da se po ekonomskih cenah prodaja, temveč simboličnih.

Ob tem ima vsak izdelek še svojo t. i. zeleno ceno.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Izračunamo in grafično prikažemo koliko vode privarčujemo, ker ta izdelek ni narejen iz novih materialov, koliko energije in koliko manj CO2, ker ni bilo transporta iz Kitajske, na primer.

Pohištvo gospoda Mirota tako čaka na novega lastnika. Vendar ne dolgo.

Milena Rozman, ljubiteljica starega pohištva: Dobro je ohranjeno, sploh miza in stoli, kot tudi pručka, še bolj pa me je pritegnilo to, da me pohištvo spominja na mladost. Z možem pa si urejava letni prostor in ko sva slišala za ta center, sva prišla sem in ugotovila, da imajo zelo lepe in uporabne stvari in to po ugodnih cenah. Poleg tega pa sem ekološko ozavešena.

Tako si je gospa Milena všečno mizo, komodo, stola in pručko odpeljala domov. Kot pravi, v prvi vrsti za svoj užitek. Stvar pa bodo dobile tudi nov namen.

Milena Rozman, ljubiteljica starega pohištva: To je lahko pisarniška miza, to je lahko npr. računalniška, a saj ni treba, da je tista nova iz trgovine. Je zelo zanimiva, meni je lepša od novega pohištva.

Nad izdelki centra ponovne uporabe so navdušeni tudi drugi kupci.

Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo: Zgodi se, da nam včasih skoraj zmanjka vsega. To pa je tudi informacija, da ljudje danes nimajo dovolj denarja, da bi lahko kupovali v dragih centrih. Ta oprema, ki se prodaja tukaj, pa sicer ni nova, je pa kakovostna; tukaj ni nič takšnega, kar bi bilo poškodovano ali nefunkcionalno.

V Evropi so zbirni centri poznani, razširjeni in priljubljeni. Pri nas so se kljub temu bali odziva, a so jih Slovenci presenetili. Kupci se k njim vračajo iz več razlogov, kot le zaradi ugodnih cen.

Milena Rozman, ljubiteljica starega pohištva: Absolutno. Smo blizu doma, imajo zelo zanimive stvari, uslužbenci pa so zelo prijazni in ustrežljivi, tako da se tam zelo dobro počutim.

Mrežo zbirnih centrov želijo razširiti po celi državi. V bližnji prihodnosti bo takšen center tako zaživel tudi v Poljčanah.

Objavil Urednik,
Kategorije: Videoreportaže | Comments Off

Izobraževalni poligon se nahaja na območju občine Miklavž na Dravskem polju v vasi Dobrovce, na vodovarstvenem območju z najstrožjim režimom. Poligon se razprostira na površini 1,53ha in omogoča spoznavanje zakonitosti in procesov v okolju ter vplivov dejavnosti na podzemno vodo.

V prvem delu poligona se bo nahajal učni center z vrtom in ERM objekti, kjer se na fitoremediacijskih gredah, mejicah, gredah eteričnih rastlin in zelišč, nasadom visokodebelnih sadnih dreves idr. opazuje in preučuje procese ERM. Drugi del poligona bo opazovališče z dvema opazovalnima sobama, kjer se spremlja učinke pritiskov na prst in podzemno vodo. Za opazovalni sobi sta se izkopali dve jami globine 2 m.

Panoreportaža

Oglejte si prostorske slike iz prvega delovnega dne na poligonu. Ogled izkpopa priporočamo v celostranskem načinu.

Videoreportaža

Video transkript

V zgodnjih jutranjih urah so se na območju občine Miklavž na Dravskem polju, natančneje v vasi Dobrovce, na vodovarstvenem območju z najstrožjim režimom, pričele priprave za izkop jam za opazovalni sobi izobraževalnega poligona, ki bo omogočal spoznavanje zakonitosti in procesov v okolju ter vplivov dejavnosti na podzemno vodo.

Udeleženi: Od tu še gremo tri metre tja … – A še gremo? – Še tri metre sem, zato da je ta varovalka, da ne bo padlo …

V opazovalnih sobah bodo v globini dveh metrov spremljali sestavo prsti in vplive dejavnosti človeka na prsteni pokrov, saj te dejavnosti močno zaznamujejo lastnosti vode.

Udeleženi: Lepo na meter … Počasi! – Ja, ja …

Poligon, ki se bo razprostiral na površini poldrugega hektarja in bo vključeval učni center z vrtom in ekoremediacijskimi objekti, bo zasnovan kot odprt sistem, saj se bo postopno oblikoval s pomočjo aktivnosti otrok, učencev in dijakov kot tudi drugih obiskovalcev.

Objavil Urednik,
Kategorije: Občina Miklavž, Panoreportaže | Comments Off

Območje Boča je že stoletja prepredeno s potmi in stezicami, ki jih, grizoč kolena, ubirajo številni ljubitelji gora in narave. Nekaj izmed njih je bilo v preteklih desetletjih opremljenih z informativnimi tablami, na katerih je predstavljena naravna in kulturna dediščina območja. Ena izmed zanimivih poti je Gozdna učna pot Boč, ki nas vodi iz Zgornjih Poljčan pa vse do razglednega vrha Boča in malce nižje, do Jame Belunjače, kjer je, kot pravijo, skrit zaklad strašne poljčanske razbojnice Špelce, ki je v davnini plenila bogaboječe romarje na njihovi poti do cerkva na Sladki gori, Ljubični ali Kostrivnici.

Kompleksno območje Bočkega pogorja, ki se navezuje na Donačko goro ter hribovite zahodne Haloze, odlikuje izjemna in ohranjena narava.

Bočko pogorje je posebej poznano po ohranjenih in strnjenih gozdovih, ki poraščajo njegova strma pobočja. Gozdove na območju odlikujejo avtohtone drevesne vrste, med katerimi je najpogosteje zastopana bukev ali drugače, bolje povedano, mati slovenskih gozdov.

Poleg bukve na Boču na njenih severnih in vzhodnih legah občudujemo še veliki jesen, gorski javor, divjo češnjo, pravi oreh in beli gaber. Na toplejših legah daje Boč pravi kraški videz. Tukaj srečamo ruj, puhasti hrast, brek, mokovec, mali jesen in črni gaber. Zdi se, kot da nismo na isti gori …

Seveda na Boču domujejo tudi divji prašiči, srnjad ter mufloni, ki pa tod niso avtohtoni. Boč tako v vseh letnih časih gosti pester rastlinski in živalski svet, tudi človeka, ki pa je tod zgolj obiskovalec in seveda, občudovalec.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Gozdna učna pot Boč, Panoreportaže, Poljčane | Comments Off

Dolino potoka Bele, ki se vije ob regionalni cesti med Zgornjimi Poljčanami in Lovnikom, bi lahko imenovali tudi dolina kamnolomov. Bela sedimentna kamnina – dolomit je dober tehnični in gradbeni material. Kamnina, ki je poznana pod domačim imenom “poljčanar”, se uporablja pri gradnji in posipavanju cest ter za številne druge namene v bližnji in daljnji okolici Poljčan.

Največji kamnolom v dolini Bele izkorišča in upravlja podjetje Granit. Nekaj manjših kamnolomov je danes že opuščenih in nekateri med njimi so sčasoma postali dragocena življenjska okolja za rastlinski in živalski svet. Svojevrstno pestrost človekovega delovanja pa dolini žal prinašajo tudi poskusi nelegalnega izkoriščanja kamnine.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot Kamnolomi v dolini Bele | Comments Off

Podzemlje Haloz skriva številne zaklade. Njihov nastanek je vezan na okoli 280 milijonov let staro svetlo sivo sedimentno kamnino – apnenec.

V krpi masivnega apnenca jugovzhodno od Poljčan oz. jugozahodno od Makol, so in še nastajajo številne kraške oblike in pojavi. V tem t. i. osamelem krasu lahko opazujemo vse značilne kraške geomorfološke oblike – lijakaste vrtače, ponore, brezna in tudi največjo “štajersko” jamo – Belojačo.

Na kontaktu masivnega apnenca z mnogo mlajšimi, le okoli 20 milijonov let starimi kamninami pa je v geološki preteklosti nastalo “črno zlato”. Premog je v prvi polovici 20. stoletja dajal kruh številnim družinam na tem območju. Rudnik premoga Makole s sektorjema Šega in Hrastovec – Kleče je leta 1963 prenehal delovati. Ostala pa je etnološka, zgodovinska in tehnična zapuščina, v opuščenih rudniških rovih pa nastaja “nova” dediščina – številne mikro kraške oblike (kapniki, ponvice, zavese).

Apnenec je tako “krivec” za nastanek kraških oblik t. i. osamelega krasa (kraški izvir v Studenicah, vrtače in brezna na območju Leneša, jama Belojača) in mikro kraških oblik v opuščenih rudniških rovih.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot Podzemni zakladi Haloz | Comments Off

Ekosistemska učna pot Ličenca poteka po dolini istoimenskega potoka, v loku med ribnikoma Štepihovec in Štatenberšek, v bližini manjšega kraja Sveti Jernej pri Ločah. Pot poteka po območju Natura 2000 in združuje ohranjena ekstenzivna mokrotna območja, ki se razprostrirajo na 2700 hektarjih sredi Dravinjskih goric.

Poleg doline potoka Ličence, ki leži severovzhodno od Poljčan, območje označuje večje število manjših potokov, ki dajejo značaj vlažnim in ohranjenim travnikom med naselji Ličenca, Žabjek in Cigonca. V enovit kompleks območja so vključeni tudi ohranjeni ostanki poplavnih gozdov hrasta doba v Cigonci, ki predstavljajo enega izmed zadnjih ostankov teh nekoč obsežnih gozdov v Sloveniji.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Ekosistemska učna pot Ličenca, Panoreportaže | 1 komentar