Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Učna pot med drevesnimi zakladi je speljana med mogočnimi in častitljivimi drevesi raznoterih vrst, ki rastejo na območju Zgornjih Poljčan, Križeče vasi, Brezja in Novak.

Slovenija se, med drugim, lahko ponaša z izjemno pestrostjo drevesnih in grmovnih vrst. Naši gozdovi so med bolje ohranjenimi; po površinah, ki jih poraščajo, smo med vodilnimi v Evropi. Da bi lažje in bolje spoznali gozd, je potrebno spoznati drevesne vrste, ki ga gradijo. Posebej pomembne so tiste, ki so v našem prostoru avtohtone.

Drevesa pa seveda ne rastejo zgolj in samo v gozdu. Poseben pomen v slovenski zgodovini so imela in imajo tista, ki so bila sajena na pomembnih mestih, kjer so se dogajali ključni zgodovinski dogodki. Tako so še kako pomembne lipe, ki so jih sadili naši predniki pri svojih kmetijah, da so v senci njihovih vej posedali in sklepali kupčije, ali tise, s katerimi se ponaša domala vsaka mogočnejša pohorska kmetija, pa seveda pravi kostanji, ki so predstavljali vir preživetja številnim generacijam.

Pozabiti ne smemo na pionirske vrste, ki poseljujejo še posebej revna tla, kot je brin ter seveda na posebnosti, ki vedno bolj izginjajo iz slovenskega prostora. Žal med njimi najdemo tudi staro slovensko drevo – skorš, ki je s svojimi zdravilnimi učinki, ne tako daleč nazaj, lajšal tegobe tako ljudem kot živalim.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot med drevesnimi zakladi | Comments Off

Učni programi in gradiva za inovativno učenje v naravi

Uporaba gradiv v učnih procesih je dovoljena, vendar le z navedbo avtorja in vira gradiva.

Učni programi za inovativno učenje v naravi

Učna gradiva za inovativno učenje v naravi

Strokovne podlage

Primeri dobrih praks in aktivnosti za raziskovanje, učenje in poučevanje v učilnici v naravi

Problemske naloge Učilnice v naravi za osnovne šole

Problemske naloge Učilnice v naravi za praktični pouk

Osnutki strokovnih podlag 2011

Objavil Administrator,
Kategorije: Poljčane, Učna in promocijska gradiva | Comments Off

Učna pot po Dravinjski dolini se prične na križišču dveh cest: tiste, ki vodi iz Zgornjih v Spodnje Poljčane ter makadamske ceste, ki vijuga po travniških površinah vse do Podboča in naprej, do Studenic. Osrednje vodilo poti je reka Dravinja, ki vijuga med prostranimi travniki, ujetimi pod pogorje Boča.

Reka Dravinja izvira pod Roglo na Pohorju. Vse do izliva v Dravo na območju Šturmovcev daje pečat pokrajini skozi katero teče. V zgornjem toku je prava hudourniška rečica; kasneje pa se prelevi v mogočno nižinsko reko, ki leno vijuga po dolini med Bočem in Halozami ter Dravinjskimi goricami.

Skozi tisočletja je reka dodobra spremenila svoj tok, vse do danes pa je ostala prepoznavna zaradi številnih značilnosti. Je ena izmed tistih slovenskih rek, ki ima na precejšnjem odseku, med Dražo vasjo in Doklecami, ohranjeno naravno strugo in obrežno zarast. Zaradi ohranjene rečne dinamike obstajajo v strugi reke pestre hidromorfološke strukture, poplavno območje pa v veliki meri pokrivajo ekstenzivni travniki različnih tipov, ki s številnimi morfološkimi elementi, kot so mejice, vrbe glavače, drevesni osamelci, zaraščeni mrtvi rokavi, okljuki in depresije, močvirja in mlake, tvorijo tipično podobo kulturne krajine.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot po Dravinjski dolini | Comments Off

Učna pot Dolina potočnih rakov se nahaja v Dravinjskih goricah, severno od kraja Modraže, nedaleč od domačije Vouk. Na tem majhnem območju je še danes ohranjen edinstven preplet ohranjene kulturne in naravne krajine. Dolino krasi ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov, bogato strukturiranih gozdnih robov in prelepega nižinskega gozda s potokom.

Manjši potok, ki v več krakih izvira pod domačijo Vovk in se južno od Globokega izliva v Dravinjo, je ohranjen v naravnem stanju in je idealen učni poligon za prikaz naravne dinamike tokočih voda. Tukaj so našle zatočišče ogrožene in zavarovane živalske vrste, kot sta na primer rak koščak (Austropotamobius torrentium) in kačji pastir veliki studenčar (Cordulegaster heros). Za koščaka lahko celo trdimo, da je potok pod domačijo Vouk najboljše življenjsko okolje na širnem območju Haloz in Dravinjskih goric.

Območje vključuje tudi floristično zanimive termofilne travne površine na zahodnem robu območja in gozdne jase ob samem potoku, ki z mlakami in gozdnimi povirji lepo dopolnjujejo pisano paleto najrazličnejših bivališč.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot po dolini potočnih rakov, Učni poligon Modraže | Comments Off

V zavetju gozdnega roba Dravinjskih goric v centru Poljčan stoji Čebelarski dom, obdan z zelišči in čebeljo pašo. Na zemljišču Čebelarskega doma, ki je sedežČebelarskega in zeliščarskega društva, je tudi vodni izvir s pitno vodo.

Ekosistemsko urejena okolica omogoča čebelam mirno pašo. Po Dravinjski dolini je precej čebelarjev. Odkar država daje subvencije za postavitev čebeljih panjev, se za čebelarje odločajo tudi mladi. Čebelarsko društvo tako združuje čebelarje po celotni Dravinjski dolini in obrobju.

Oglejte si panoramski sprehod po Učni točki o čebelicah, zeliščih in njihovih izdelkih, ki je nastal v okviru projekta Učilnica v naravi 2009. Priporočamo celostranski ogled.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže | Comments Off

Samostanska učna pot je speljana skozi staro trško jedro Studenic ter njihovo neposredno okolico. Ujete med mogočno pogorje Boča in skrivnostno reko Dravinjo so Studenice daleč naokoli poznane po spokojnosti, ki jo začuti obiskovalec domala ob vsakem koraku.

Kar pritegne obiskovalca pa ni samo mir, ki veje izza trških hiš Studenic, temveč so predvsem ostanki nekoč mogočnega samostana in ohranjena narava, ki se bohoti v okolici in doživi vrhunec v pojavnosti treh kraških izvirov izpod nederij Boča.

Studenice so bile zaradi zatišne in skrite pozicije poseljene precej pred prvo uradno omembo kraja leta 1212. Bleščeče čase, ki se odsevajo še danes, so Studenice pričele doživljati okoli leta 1230, ko je Zofija Rogaška v kraju, tik ob studencu milosti, postavila popotno postojanko s cerkvijo, poznano kot hospital. Po letu 1237 je ta močna in vplivna plemkinja ustanovila na mestu hospitala ženski Marijin samostan, ki ga je kot priorica tudi vodila. Samostan je v obdobjih, ki so sledila, doživljal številne spremembe. Bil je dograjen, povečana je bila prvotna cerkev, posvečena Devici Mariji. Pred sredino 15. stoletja so samostanu dodali obzidje in več spremljajočih objektov. V drugi polovici 17. in v prvi polovici 18. stoletja je bil samostan, skupaj s cerkvijo Svetih Treh Kraljev, baročno spremenjen.

Oglejte si panoramski sprehod po Samostanski učni poti, ki je nastal v okviru projekta Učilnica v naravi 2009. Priporočamo celostranski ogled.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Učne poti, Učni center Studenice | Comments Off