Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Okoljske škode vse bolj preraščajo ekonomsko sprejemljive meje, ki jih države upoštevajo pri vlaganjih v odpravljanje teh škod. Zlasti revne države so vse bolj žrtev mnogih katastrof, ki izhajajo iz uničenja okolja. Da bi lahko zagotovili obnavljanje narave in s tem njeno samoobrambno in samočistilno sposobnost, moramo obnoviti njene procese, kar dosegamo z ekoremediacijami.

V studiu RTS v Mariboru smo posneli okroglo mizo o okoljskih škodah in ekoremediacijah. Gostje omizja, ki ga je moderirala Franja Pižmoht, so prof. ddr. Ana Vovk Korže, dr. Vlasta Krmelj, Alenka Sajovic in Mateja Malek.

Okrogla miza

Zakulisje snemanja

Posneli smo tudi kratko videoreportažo, v kateri smo zabeležili dogajanje v zakulisju snemanja.

Objavil Urednik,
Kategorije: Učna in promocijska gradiva, Videoreportaže | Comments Off

V zadnjem obdobju se vse več pozornosti posveča prehranski samozadostnosti, saj trenutnov Sloveniji pridelamo le slabo polovico lastne hrane. Na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. Žal je le manjši del teh površin obdelovan po ekoloških standardih, ki edini zagotavljajo zdravo prehrano, trajnostno gospodarjenje in neodvisnost.

Permakultura

Če želimo zanamcem ohraniti zdrav življenski prostor in enake možnosti preživetja, so nujni koreniti koraki k trajnostnemu gospodarjenju in nadgradnja ozaveščanja o loklani pridelavi inizmenjavi. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Čeprav jo najpogosteje povezujemo s pridelavo hrane, pa jo lahko uporabimo na vseh področjih. Gre za etični sistem načrtovanja, ki je primeren tudi za izrabo prostora ter gradnjo prebivališč. Permakultura prepleta elemente ekologije, pokrajine, organskega kmetijstva, arhitekture in agrogogozdarstva. Poudarek je na povezavah med posameznimi elementi, pri čemer se doseže sinergijski učinek.

Permakulturni poligon Dole

Na mikrolokaciji Dole v bližini Poljčan pripravljamo poligon s permakulturnimi vrtovi. Začeli smo s prvimi terenskimi deli: zasadili smo 35 sadik sadnega drevja: jabolka, hruške, češnje in slive (dodali bomo še druge). Drevje bo deloma tvorilo gozdni vrt, deloma pa travniški sadovnjak. V pomladnih mesecih načrtujemo še dodatna dela in zasaditve na terenu.

Marca smo z delom nadaljevali.

Permakulturni poligon v Dolah je bogatejši za 100 sadik jagodičevja. Del rastlin smo umestili kot grmovni sloj gozdnega vrta, saj jagodičevje po večini izhaja iz gozdnega okolja in zato uspeva tudi v polsenčnih legah. Svoje mesto smo mu namenili tudi v sončni pasti, ki bo ustvarjala ugodno mikroklimo za občutljivejše rastline. Maline in robide pa potrebujejo oporo, zato so svoje mesto našle ob bodoči ograji, ki bo vrtove varovala pred divjadjo.

Jagodičevje je že postalo prava zvezda med živili, predvsem zaradi številnih pigmentov ali naravnih barvil, ki so enkratni borci proti številnim obolenjem. V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih veliko raziskav o učinku številnih snovi, ki se skrivajo v drobnih, barvitih sadežih, na naše zdravje. Najpogosteje posegamo po jagodah, gozdnih in ameriških borovnicah, črnem in rdečem ribezu in po malinah, poleg omenjenih pa še po različnih vrstah kosmulj, robidnic in seveda po brusnicah.

Oglejte si nekaj fotografij s prvega delovnega dneva v Dolah. Dodali smo tudi fotografije z marčevskega sajenja jagodičevja.

Foto: Domen Zupan, Ekovas

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

V središču Poljčan je v popolnoma prenovljeni, več kot sto let stari hiši, odprl vrata Razvojni center narave, v katerem bo deloval istoimenski javni zavod, ki bo med drugim tudi koordiniral učne poligone na območju občine Poljčane ter skrbel za promocijo turizma. Obnovljena stavba bo tako postala središče dogajanja, saj bodo v njej potekale kulturne prireditve, izobraževalni seminarji ter promocija naravne in kulturne dediščine. Prebivalci, ki so se udeležili otvoritve, so polni pričakovanj in niti malo ne skrivajo navdušenja nad novo pridobitvijo.

Videoreportaža

Videotranskript

Približno pred dvema letoma se je porodila ideja o Razvojnem centru narave, ki je naposled le odprl svoja vrata v popolnoma prenovljeni, več kot sto let stari hiši v središču Poljčan.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Moram reči, da smo do danes storili mnogo majhnih korakov, da lahko storimo ta tako rekoč prvi korak, ko v fizični obliki odpiramo stavbo tega Razvojnega centra in ta stavba je samo del celotnega projekta, ki se imenuje Razvojni center narave.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Glede na to, da projekt “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” poteka večinoma v tej občini, smo nujno potrebovali tudi stavbo, ki jo je financirala občina, da lahko imamo tukaj seminarje, delavnice, izobraževanja, za učitelje, za študente, za dijake. Zato ker narava ponuja izkustvene možnosti, tisto teorijo ozadja pa je potrebno dati tudi v nekem prostoru.

Jerneja Križan, samostojna strokovna sodelavka MC ERM: Razvojni center narave bo v občini Poljčane v bistvu povezovalna enota, povezovalna točka, ki bo tista, ki ob organizirala, koordinirala celotne poligone tukaj v občini Poljčane. Tukaj bo tudi info točka, na kateri bodo se bodo otroci razvrščali, razpošiljali, oziroma na splošno obiskovalci, sprehajali po poligonih.

Nina Hriberšek, samostojna strokovna delavka: Sodelovanje bo potekalo najprej na nivoju šol, kajti tukaj je učilnica v naravi, ki je zelo zanimiva za obstale občine, ker tega pač nimajo. Potem bo tu potekalo sodelovanje na regionalnem nivoju z različnimi regijami in seveda želimo, da bi potekalo to na nivoju cele države in pa tudi izven meja države.

Razvojni center narave bo namenjen tudi izobraževalnemu turizmu.

Bojana Korez, strokovna sodelavka ERM centra: Turizem kot panoga pa nastopa v tem kontekstu tudi zato, ker ga želimo povezati in s tem privabiti oziroma ljudem na nek način predstaviti, kaj je možno kot potencialno dejavnost ponuditi morebitnim gostom, bodočim gostom, turistom, obiskovalcem, ki si bodo prihajali ogledati tako kulturno dediščino, kot tudi naravno dediščino, in seveda vse skupaj nekako povezati v zaključeno celoto z učnimi poligoni in seveda z učilnico v naravi, kot celoto.

Prebivalci občine Poljčane so sodelovali pri nastanku vizije, v katero so med drugim zapisali, da želijo biti prepoznavni po svojem odnosu do okolja.

Bojan Mažgon, solastnik svetovalne družbe: Občani Poljčan se zelo dobro zavedajo svojih prednosti in svojih slabosti, pomembno pa je kakšne so tukaj vrednote teh prebivalcev. In na prvem mestu med vrednotami, daleč visoko, je prav okoljska osveščenost in odnos do okolja. Sledi spoznanje in zavedanje o tem, da se je za uspešen razvoj potrebno povezovati tako znotraj občine, kot navzven.

Občina Poljčane je tudi primer dobre prakse ravnanja z energijo.

Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje:
V centru bodo na voljo podatki o tem, kako javni sektor rabi energijo v občini, hkrati bo center namenjen za svetovanje občane in vse tiste, ki jih zanima torej kako varčevati z energijo in kako porabljati obnovljive vire energije.

V projekt “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” se uspešno vključuje in odziva tudi lokalno prebivalstvo.

Ferdinand Vouk, ERM poligon v Modražah: Traja dve leti in zmeraj je večji odziv. Tako, da mislim da tudi moji otroci in vsi ostali, da se bodo vključili v to in da bodo videli ter spoznali naravo takšno kot je in jo začeli bolj spoštovati.

In kako se je sploh porodila ideja o Razvojnem centru narave?

Alenka Sajovic, Ekoremediacijski tehnološki center Celje: Ideja je prišla iz tega spoznanja, da ne znamo več živeti z naravo. Nekoč so ljudje znali živeti z naravo, niso si je podrejali, vzeli so od narave toliko, kolikor so potrebovali. Danes pa človek želi vedno več in več od narave. Prav je torej, da se zavedamo, da se lahko iz narave marsikaj naučimo, da moramo živeti z roko v roki z naravo in seveda Razvojni center narave bo želel prav to idejo naprej širiti med ljudmi, da bomo torej živeli v sožitju z naravo.

Prenova stavbe Razvojnega centra narave, ki bo postala središče dogajanja, saj bodo v njej potekale kulturne prireditve, izobraževalni seminarji ter promocija naravne in kulturne dediščine tega območja, je – vključno z opremo – stala 307 tisoč evrov. Prebivalci, ki so si že ogledali novo pridobitev, so polni pričakovanj in niti malo ne skrivajo navdušenja.

Anketiranec 1: Vsekakor je to zelo pomembno za kraj, saj se bodo lahko ljudje tukaj zbirali in združevali in tudi razvijali nove ideje.

Anketiranka 2: Mislim, da je v Poljčanah veliko možnosti, da bo tole zaživelo.

Anketiranec 3: V bodoče bo treba čim več sodelavcev pritegniti in sproti obveščati tudi po vaseh ter kje je kakšna zanimivost, da se lahko vključi vanjo in da se to prenese na širši krog prebivalstva.

Anketiranec 4: Mislim, da bo doprinos kraju velik, vendar je odvisno kako bomo znali občane v tem smislu zainteresirati in vzgojiti.

Anketiranec 5: Veliko ljudi bo prišlo iz okolice. Prinesel bo to, da se bodo ljudje začeli izobraževati v drugačne namene, da bodo začeli spoznavati, da je narava pomembna.

Anketiranka 6: Jaz sem presrečna in mislim, da je to to, kar je potrebno za naše okolje, za našo občino, za naše ljudi in da bo to od mladih, pa do nas, ko smo malo manj mladi, super!

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Videoreportaže | 1 komentar