Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Hkrati s pomladanskim prebujanjem narave se je prebudil tudi naš učni poligon. Začela so se zgodnja spomladanska dela, ki so zaradi slabega vremena in dolge zime čakala na svetlejše dneve.

V zagonu letošnje pomladi, smo na poligonu postavili nove učne usmerjevalne table, ki bodo poenostavile gibanje po poligonu, v gozdu in ob poteh pa smo postavili tudi dodatne učne table, ob katerih se bodo obiskovalci lahko izobraževali o učnih vsebinah, ki so tu na voljo. V gozdu po novem najdemo večji učni tabli, ki nam povesta nekaj o drevesnih in grmovnih vrstah na območju poligona ter predstavita nekatere učne metode.

V izdelavi je eksperimentalna soba za varnejše shranjevanje učnih modelov, kjer bodo naši modeli pod streho in zaščiteni pred ostalimi zunanjimi vplivi. Razmišljamo o razmestitvi ptičjih krmilnic in valilnic ter zbiramo ideje za umestitev opazovalnice metuljev, ptičev in ostalih živalskih prebivalcev, ki se neradi pokažejo očem.

V zaključku postavitve je tudi ograda za domače živali, ki s toplejšimi dnevi prihajajo na učni poligon.

Podrobnosti v fotogaleriji.

Objavil Administrator,
Kategorije: Fotoreportaže, Učni poligon Modraže | Comments Off

Predstavljamo vam posnetke učnih tabel v Občini zreče.

Obnovljen vodnjak

Vodnjak je bil verjetno narejen vzporedno z gradnjo železniške postaje v začetku 19. stoletja, ko po dosedanjih podatkih še ni bilo vodovoda. Na vodnjaku je bila nameščena litoželezna črpalka. Mehanizem za črpanje je bil zelene barve, pričvrščen je bil na betonsko podlago in omogočal tudi otrokom, da so lahko in hitro načrpali vodo.

Vodo iz vodnjaka so uporabljali potniki, ki so se vozili z ozkotirno železnico Poljčane – Zreče, delavci, ki so natovarjali les in drugo blago na tovornem delu postaje in stanovalci postajnega poslopja. Z vodo iz tega vodnjaka so zalivali tudi zelenjavni vrt ob postaji. Vodnjaki so se napajali s podtalnico, povezano verjetno z gladino reke Dravinje. Globok je okrog 7 m, danes vodna gladina sega do 5 m, verjetno pa je bila pred regulacijo Dravinje podtalnica višje.

Omenjeni vodnjak je namreč imel zadosti vode tudi ko jo je že v drugih zreških vodnjakih zmanjkalo. V takih primerih so ljudje ravno na tem vodnjaku naskrivaj točili vodo za domov.

V sklopu izvedbe projekta Obnova železniške postaje v Zrečah je nastala pobuda k oživitvi vodnjaka, ki leži v njeni neposredni bližini. V začetku meseca novembra 2010 so bila končana zaključna dela obnove vodnjaka. Oživitev vodnjaka je pomembna za ohranjanje razpoložljivih vodnih virov za življenje.

Bucijev mlin

V južnem delu naselja Dobrava ob potoku Mlinščica je Bucijev mlin iz leta 1914. Dravinja in njeni pohorski pritoki imajo relativno stalen vodostaj. To ugodno lastnost so ljudje izkoristili že v preteklosti. Ob vodotoke so postavili mline, žage, kovačnice in vodna kolesa. Bucijev mlin je zgrajen kot kot nadstropno zidana stavba. Je valjčni tip mlina v treh etažah na turbino. Stroji, ki so jih naredili na Dunaju imajo letnico 1892. Del strojev so naredili v mariborskih tovarnah na začetku 1. svetovne vojne.

Mlini so mleli žita, ki so jih pridelali doma, le koruzo so večinoma kupovali. Najpogosteje so mleli rž, pšenico, ajdo, oves, ječmen in koruzo. Kruh so običajno pekli iz ržene moke, redkeje iz soršce (mešanica ržene in pšenične moke). V mlinu je mlel gospodar, ki je bil lastnik mlina, ponekod pa tudi tisti, ki je prinesel žito v mlin.

V sosedov mlin so nosili mleti vsi kmetje, ki niso imeli vode ob zemlji. Ceno mletja so odplačali z delom. Drugega dobička lastniki mlina niso imeli, praviloma so mleli preko celega leta. V mlin so nosili žito v mehovih iz ovčje kože, ki so imeli povprečno 25 kg ali celo več prostornine, odvisno od velikosti ovce. V istem mehu so potem nosili tudi moko.

Reka Dravinja

Reka Dravinja je največji pritok reke Drave v Sloveniji. Izvira južno od Rogle na Pohorju na nadmorski višini okoli 1200 metrov. Ima več izvirov, vsi pa so pod Roglo, na nadmorski višini okoli 1150 m. Do kraja Loče teče v jugovzhodni smeri, tu pa se obrne in proti severovzhodu. V Dravo se izliva 8 km od Ptuja pri kraju Videm pri Ptuju, na nadmorski višini 210 m. Tako je relativna višinska razlika med izvirom in izlivom 940 m. Celotna dolžina reke je 73 km, vsi njeni pritoki skupaj pa merijo 1361 km. Velikost porečja, od koder se stekajo površinske vode je 817,4 km2. Velik strmec v zgornjem hribovitem delu se na prehodu na terciarni svet Dravinjskih goric hitro zmanjša. Pri Zrečah ima Dravinja samo še 17‰ strmca. Zaradi zmanjšanega strmca v gričevnatem delu začnejo vodni tokovi meandrirati.

V zgornjem toku je Dravinja hudourniška, kar je vidno zlasti ob močnejših nevihtah in teče po globoko vrezanih grapah. Poleg ostalih pohorskih potokov je zelo vodnata in pogosto poplavlja ter ruši mostove in prometne poti ob strugi. Ima tudi velik hidroenergetski potencial. Visoko vodo ima v pomladnih mesecih, zaradi taljenja snega in v jeseni, zaradi sekundarnega padavinskega maksimuma. Na jugovzhodnem delu Pohorja izvirajo tudi nekateri pritoki Dravinje, npr. Čadramščica, Ložnica, Oplotnica, Bistrica, Devina in Polskava

Zreško jezero v dolini potoka Koprivnice

Zreško jezero so zgradili leta 2000 v dolini potoka Koprivnice z namenom, da povečajo turistično ponudbo kraja. Spodnji del jezera je večji meri v razdalji 700 m ter ima 13.500 m2 površine, zgornji del pa je zaraščen in namenjen drstenju, je manjši in meri 300 m v dolžini in ima površino 2.500 m2. Skupna količina je 65.000 kubikov vode. Največja globina jezera je pri mostičku med obema deloma jezera in doseže 8 metrov. Glavni pritok jezera je potok Koprivnica, ki se po iztoku iz jezera izliva južneje pri Prelogah v Dravinjo.

Na dnu jezera pa so narejene vrtine iz spodnjih studencev, zato vode kot naravnega pritoka skoraj ni. Jezersko dno in stene so zatesnili z naravnim materialom – ilovico. Stene niso obložene s kamenjem, ker bi se posledično preveč razrasle alge. Samo drče so obložene s kamenjem, ker po njih teče trda voda in se ob tem razprši. S tem, ko voda teče po drči, dobi kisik. Pri pretoku vode iz zgornjega v spodnje jezero mulj ostaja v prvem, odteka le s kisikom obogatena voda. Temperatura vode pozimi pade do 4 stopinje celzija, poleti pa se segreje do 23 stopinj celzija. V vodi je vsebnost kisika največja pozimi, in sicer 12─14 miligramov na liter vode, če ni ledu; poleti pri približno 23 stopinjah celzija pa pade pod 3 miligrame na liter vode. Izparevanje vode je v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) zelo veliko, zaradi odprtega prostora. Izparevanje vode so omejili z zasaditvijo rastlin, predvsem trstike in rogoze.

Potok Koprivnica je eden izmed desnih pritokov reke Dravinje. Na severu teče preko starejših pliocenskih plasti, na jugu pa se zareže v 20 metrov visoko teraso reke Dravinje. V preteklosti je bil potok Koprivnica precej vodnat, saj so ob njem zgradili mline. V bližini Zreškega jezera je bil Kovšetov (Kropejev) mlin. Prav tako so potok uporabljali kot ribogojni potok, vendar zaradi vedno bolj sušnih poletih, je Koprivnica pogosto presahnila, zato je zreški ribiči niso več uporabljali za gojenje mladic.

Termalna voda v Zrečah

Terme Zreče se ponašajo z akratotermalno vodo, ki vsebuje kalcij, magnezij in hidrogenkarbonat. Voda je naravno ogreta na 34,5 °C in jo uvrščamo med vroče termalne vode v Sloveniji. Sestavine termalne vode so: 54 mg Ca/l, 37 mg Mg/l, 3,7 mg Na/l in 366 mg HCO3/l. Termalna voda blagodejno vpliva na okrevanje po poškodbah gibal, bolezni srca, ožilja, sečil in živčnega sistema.

O termalnih vodah govorimo takrat, ko je njihova povprečna temperatura višja od srednje letne temperature zraka lokalnega območja. Pohorje je geoloških merilih razmeroma mlado, v terciarju nagubano in dvignjeno hribovje. Ob prelomih so se oblikovale rečne doline, kotline in podolja. Na mejah prelomnic pa sta nastala dva manjša toplotna vrelca, eden pri kraju Zbelovo v sosednji občini Slovenske Konjice, drugi pa v Lipi v bližini Zreč.

Kot termalne izvire praviloma označujemo izvire oziroma vrtine, ki imajo temperaturo nad 20 °C, razvrščamo pa jih v tri temperaturne skupine:
- mlačne – temperatura od 20 do 25 °C;
- tople – temperatura od 25 do 32 °C;
- vroče – temperatura ned 32 °C.

Tektonski prelomi pa so ključnega pomena za razvoj zdraviliškega turizma v občini Zreče.

Petelinjekov mlin

Prva lokacija mlina je bila nekoč na desnem bregu Dravinje. Zaradi pogostega poplavljanja tega območja, so Dravinjo regulirali in mlin je izgubil svoje mesto. Kasneje, leta 1924, so postavili nov mlin na levem bregu, kjer stoji še danes. Iz tistih časov je dobro ohranjeno mlinsko kolo, ki je restavrirano in postavljeno na ogled obiskovalcem.

V preteklosti je bil mlin v celoti zgrajen iz materiala, ki so ga lastniki imeli pri roki, torej večinoma iz lesa. Šele kasneje, z obnovo, je mlin dobil betonske temelje. V preteklosti je imel mlin velik pomen za lokalno prebivalstvo. Žito so pripeljali v mletje vsi, ki niso imeli svojih mlinov. Tukaj so mleli pšenico, ječmen, ajdo in tudi ješprenj. Danes se v njem melje le še občasno, zlasti zaradi ohranjanja tradicije in dediščine naših predhodnikov.

Po predhodnem dogovoru z lastniki, si je možno ogledati prikaz mletja žit. Lepo je prikazano pretvarjanje vodne energije v energijo za pogon mlinskega kamna. Mlin je bil skoraj v celoti obnovljen v letu 2009 in 2010. Ob mlinu si lahko ogledamo zanimivo Petelinjekovo domačijo.

Ošlakova kovačija

Ob cesti, ki pelje iz Zreč mimo Loške Gore proti Skomarju in Resniku, v slikoviti soteski reke Dravinje in potoka Ločnice, le tri kilometre od Zreč, je ohranjena Ošlakova kovačija. V 18. stoletju je bila tod kovačija, žaga in mizarstvo predvsem za potrebe ljudi, ki so živeli na območju Pohorja in bližnje okolice. Ošlakova kovačija je kovaški tehnični muzej Zreškega Pohorja. Ohranja spomin na tradicijo starega kovaštva in nastanek sodobne kovaške industrije v Zrečah.

V Ošlakovi kovačiji je kovaška delavnica in skladovnica za material in izdelke. Kovaški mehanizem poganja dvoje vodnih koles. Ognjišče s tlačenko za zrak oziroma mehom, ki je bilo nekoč na vodni pogon, kasneje pa na električni, še vedno deluje in izkušen kovač lahko v njem segreje oziroma razžari kos železa ter na tnalu in s pomočjo kovaškega kladiva naredi recimo sekiro ali motiko.

V kovačnici so že leta 1920 imeli lastno električno energijo istosmernega toka in razsvetljavo. Prvi industrijski tok so dobili leta 1957. Največja znamenitost kovačije pa je kladivo, tako imenovano hamer oziroma repač, ki ga poganja veliko mlinsko kolo. Star je okoli 600 let in je najstarejši v Sloveniji.

Občina Zreče

Več informacij o učnih poteh in dogajanju v občini najdete na spletnih straneh www.zrece.eu in www.zrece.info.

Objavil Urednik,
Kategorije: Dokumenti, Fotoreportaže, Občina Zreče, Učna in promocijska gradiva, Učne poti | Comments Off