Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Na permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Videoreportaža

Oglejte si tudi fotogalerijo.

Video transkript

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.

Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.

Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.

Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | 3 komentarjev

Komentarji za Permakulturni poligon: postavitev jurte

  • Klemen sporoča:

    Super!

    Tudi sam sem doma postavil 6 metrsko jurto. Kje ste jo dobili?

  • sanjucka sporoča:

    Full lepo …jurta…tako bi jo želela videti od znotraj …a jo je mogoče pogledati…Domen, enkratna ideja ker o jurtah sem si prebrala mnogo , le malo previsoko ceno imajo za nas navadne ljudi…res bi jo želela videti če je tole mogoče……..

  • sanjucka sporoča:

    Pozdravljeni čudovito , kdaj bi si lahko človek ogledal to jurto,kako bi vas lahko kontaktirala.
    Hvala
    Lp