Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” so na učna poligona v Modražah in Dolah ter v Razvojni center narave v Poljčanah povabili predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, predstavnike šol, ravnatelje in učitelje iz regije. Obiskovalce – ki so jih so povabili predvsem z namenom, da vidijo učne poligone, ki so pripravljeni za izobraževanje v naravi- so popeljali na voden ogled izobraževalnih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.

Obiskovalci so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.

Videoreportaža

Video transkript

V želji po seznanjanju širše javnosti z učnimi poligoni v Modražah in Dolah ter z Razvojnim centrom narave v Poljčanah, so se partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” odločili na omenjene lokacije tokrat povabiti prav posebne obiskovalce.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Povabili smo najprej predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem . To je Ministrstvo za šolstvo, potem predstavnike ekošol Slovenije, predstavnike centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter šole, ravnatelje in učitelje te regije. Cilj pa je, da vidijo učne poligone, ki pravzaprav čakajo na izobraževanje v naravi., glede na to, da mladi nujno rabijo to izkušnjo.

Na učnem poligonu v Modražah so obiskovalce s seznanili s terensko in laboratorijsko opremo za raziskovanje na terenu, popeljali pa so jih tudi na voden ogled edukacijskih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.

Staška Buser, Šolski center Šentjur: Ravno iz tega poligona lahko apliciramo vse vedenje o naravi, o gospodarjenju v kmetijstvu. Torej z zdravo pridelavo hrane iz vidika varovanja voda, ker tu tisti, ki so obiskovalci, vidijo v živo, kako lahko to znanje prestavljajo na svoje manjše ali večje ekološke kmetije in tudi sicer lahko mladi zaznajo tukaj, jih animira ta poligon, ker to doživijo v naravi.

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah, so po nedavni postavitvi jurte, še zadnje dni pred prihodom obiskovalcev, izvajali zaključna dela ter postavili rastlinjak, uredili grede ter pred samo jurto umestili tudi načrtovan vodni element.

Dane Katalinič, koordinator programa Ekošole za vrtce: Na tem poligonu so številni procesi, ki so tako lepo prikazani, da nekako sodijo kot učno-vzgojni primer od predšolske vzgoje do univerze. Skratka, to je poligon, priprava za življenje, pridobivanje znanja, da lahko poneseš v okolje v katerem si in da ga posnemaš. Če se to zgodi, potem nas čaka lepa perspektiva. Ne samo to, rad bi izpostavil, da poligon prehiteva čas v katerem živimo.

Obiskovalci, ki so si ob koncu dneva ogledali tudi nedavno odprt Razvojni center narave v središču Poljčan, kateremu je namenjena vloga središča za izobraževanje o naravi in okolju, so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: To je točno to, kar smo si predstavljali. Mi želimo nadaljevati s tem delom. Pravzaprav, če smo malce neskromni, bi rekli, da smo veliko naredili, imamo pa še veliko za narediti. Vsekakor bomo to kar želimo nadgrajevali, kaj pa želimo pa je zapisano v viziji naše občine. Namreč, mi želimo živeti v sožitju z naravo, želimo to naravo ohraniti, jo revitalizirati na tistih mestih, kjer je bila okrnjena in vse to ponuditi obiskovalcem. Takšnim ali drugačnim, predvsem pa tistim, ki prihajajo v smislu izobraževalnega turizma.

Učne poligone v občini Poljčane so si ogledali tudi predstavniki partnerjev v projektu, ki so prav tako navdušeni nad vidnimi rezultati.

Mateja Malek, RISO zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture in socialnega okolja: Dejansko sodeluje pet partnerjev v projektu, zraven Filozofske fakultete še Limnos, Enegetska agencija za Podravje, Razvojna agencija Kozjansko in mi, kot RISO zavod. Smo zelo veseli tega sodelovanja. Dejansko se po celi Sloveniji vzpostavljajo ti poligoni. Danes smo videli dva v Modražah in tukaj v Dolah. Podobno se vzpostavlja tudi v Sveti Trojici, ob Trojiškem jezeru, in v Miklavžu na Dravskem polju, v kraju Dobrovce. Dejansko smo veseli tega sodelovanja in vidimo, da projekt kar dobro napreduje.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

Na permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Videoreportaža

Oglejte si tudi fotogalerijo.

Video transkript

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.

Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.

Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.

Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | 3 komentarjev

V zadnjem obdobju se vse več pozornosti posveča prehranski samozadostnosti, saj trenutnov Sloveniji pridelamo le slabo polovico lastne hrane. Na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. Žal je le manjši del teh površin obdelovan po ekoloških standardih, ki edini zagotavljajo zdravo prehrano, trajnostno gospodarjenje in neodvisnost.

Permakultura

Če želimo zanamcem ohraniti zdrav življenski prostor in enake možnosti preživetja, so nujni koreniti koraki k trajnostnemu gospodarjenju in nadgradnja ozaveščanja o loklani pridelavi inizmenjavi. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Čeprav jo najpogosteje povezujemo s pridelavo hrane, pa jo lahko uporabimo na vseh področjih. Gre za etični sistem načrtovanja, ki je primeren tudi za izrabo prostora ter gradnjo prebivališč. Permakultura prepleta elemente ekologije, pokrajine, organskega kmetijstva, arhitekture in agrogogozdarstva. Poudarek je na povezavah med posameznimi elementi, pri čemer se doseže sinergijski učinek.

Permakulturni poligon Dole

Na mikrolokaciji Dole v bližini Poljčan pripravljamo poligon s permakulturnimi vrtovi. Začeli smo s prvimi terenskimi deli: zasadili smo 35 sadik sadnega drevja: jabolka, hruške, češnje in slive (dodali bomo še druge). Drevje bo deloma tvorilo gozdni vrt, deloma pa travniški sadovnjak. V pomladnih mesecih načrtujemo še dodatna dela in zasaditve na terenu.

Marca smo z delom nadaljevali.

Permakulturni poligon v Dolah je bogatejši za 100 sadik jagodičevja. Del rastlin smo umestili kot grmovni sloj gozdnega vrta, saj jagodičevje po večini izhaja iz gozdnega okolja in zato uspeva tudi v polsenčnih legah. Svoje mesto smo mu namenili tudi v sončni pasti, ki bo ustvarjala ugodno mikroklimo za občutljivejše rastline. Maline in robide pa potrebujejo oporo, zato so svoje mesto našle ob bodoči ograji, ki bo vrtove varovala pred divjadjo.

Jagodičevje je že postalo prava zvezda med živili, predvsem zaradi številnih pigmentov ali naravnih barvil, ki so enkratni borci proti številnim obolenjem. V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih veliko raziskav o učinku številnih snovi, ki se skrivajo v drobnih, barvitih sadežih, na naše zdravje. Najpogosteje posegamo po jagodah, gozdnih in ameriških borovnicah, črnem in rdečem ribezu in po malinah, poleg omenjenih pa še po različnih vrstah kosmulj, robidnic in seveda po brusnicah.

Oglejte si nekaj fotografij s prvega delovnega dneva v Dolah. Dodali smo tudi fotografije z marčevskega sajenja jagodičevja.

Foto: Domen Zupan, Ekovas

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

V središču Poljčan je v popolnoma prenovljeni, več kot sto let stari hiši, odprl vrata Razvojni center narave, v katerem bo deloval istoimenski javni zavod, ki bo med drugim tudi koordiniral učne poligone na območju občine Poljčane ter skrbel za promocijo turizma. Obnovljena stavba bo tako postala središče dogajanja, saj bodo v njej potekale kulturne prireditve, izobraževalni seminarji ter promocija naravne in kulturne dediščine. Prebivalci, ki so se udeležili otvoritve, so polni pričakovanj in niti malo ne skrivajo navdušenja nad novo pridobitvijo.

Videoreportaža

Videotranskript

Približno pred dvema letoma se je porodila ideja o Razvojnem centru narave, ki je naposled le odprl svoja vrata v popolnoma prenovljeni, več kot sto let stari hiši v središču Poljčan.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Moram reči, da smo do danes storili mnogo majhnih korakov, da lahko storimo ta tako rekoč prvi korak, ko v fizični obliki odpiramo stavbo tega Razvojnega centra in ta stavba je samo del celotnega projekta, ki se imenuje Razvojni center narave.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Glede na to, da projekt “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” poteka večinoma v tej občini, smo nujno potrebovali tudi stavbo, ki jo je financirala občina, da lahko imamo tukaj seminarje, delavnice, izobraževanja, za učitelje, za študente, za dijake. Zato ker narava ponuja izkustvene možnosti, tisto teorijo ozadja pa je potrebno dati tudi v nekem prostoru.

Jerneja Križan, samostojna strokovna sodelavka MC ERM: Razvojni center narave bo v občini Poljčane v bistvu povezovalna enota, povezovalna točka, ki bo tista, ki ob organizirala, koordinirala celotne poligone tukaj v občini Poljčane. Tukaj bo tudi info točka, na kateri bodo se bodo otroci razvrščali, razpošiljali, oziroma na splošno obiskovalci, sprehajali po poligonih.

Nina Hriberšek, samostojna strokovna delavka: Sodelovanje bo potekalo najprej na nivoju šol, kajti tukaj je učilnica v naravi, ki je zelo zanimiva za obstale občine, ker tega pač nimajo. Potem bo tu potekalo sodelovanje na regionalnem nivoju z različnimi regijami in seveda želimo, da bi potekalo to na nivoju cele države in pa tudi izven meja države.

Razvojni center narave bo namenjen tudi izobraževalnemu turizmu.

Bojana Korez, strokovna sodelavka ERM centra: Turizem kot panoga pa nastopa v tem kontekstu tudi zato, ker ga želimo povezati in s tem privabiti oziroma ljudem na nek način predstaviti, kaj je možno kot potencialno dejavnost ponuditi morebitnim gostom, bodočim gostom, turistom, obiskovalcem, ki si bodo prihajali ogledati tako kulturno dediščino, kot tudi naravno dediščino, in seveda vse skupaj nekako povezati v zaključeno celoto z učnimi poligoni in seveda z učilnico v naravi, kot celoto.

Prebivalci občine Poljčane so sodelovali pri nastanku vizije, v katero so med drugim zapisali, da želijo biti prepoznavni po svojem odnosu do okolja.

Bojan Mažgon, solastnik svetovalne družbe: Občani Poljčan se zelo dobro zavedajo svojih prednosti in svojih slabosti, pomembno pa je kakšne so tukaj vrednote teh prebivalcev. In na prvem mestu med vrednotami, daleč visoko, je prav okoljska osveščenost in odnos do okolja. Sledi spoznanje in zavedanje o tem, da se je za uspešen razvoj potrebno povezovati tako znotraj občine, kot navzven.

Občina Poljčane je tudi primer dobre prakse ravnanja z energijo.

Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje:
V centru bodo na voljo podatki o tem, kako javni sektor rabi energijo v občini, hkrati bo center namenjen za svetovanje občane in vse tiste, ki jih zanima torej kako varčevati z energijo in kako porabljati obnovljive vire energije.

V projekt “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” se uspešno vključuje in odziva tudi lokalno prebivalstvo.

Ferdinand Vouk, ERM poligon v Modražah: Traja dve leti in zmeraj je večji odziv. Tako, da mislim da tudi moji otroci in vsi ostali, da se bodo vključili v to in da bodo videli ter spoznali naravo takšno kot je in jo začeli bolj spoštovati.

In kako se je sploh porodila ideja o Razvojnem centru narave?

Alenka Sajovic, Ekoremediacijski tehnološki center Celje: Ideja je prišla iz tega spoznanja, da ne znamo več živeti z naravo. Nekoč so ljudje znali živeti z naravo, niso si je podrejali, vzeli so od narave toliko, kolikor so potrebovali. Danes pa človek želi vedno več in več od narave. Prav je torej, da se zavedamo, da se lahko iz narave marsikaj naučimo, da moramo živeti z roko v roki z naravo in seveda Razvojni center narave bo želel prav to idejo naprej širiti med ljudmi, da bomo torej živeli v sožitju z naravo.

Prenova stavbe Razvojnega centra narave, ki bo postala središče dogajanja, saj bodo v njej potekale kulturne prireditve, izobraževalni seminarji ter promocija naravne in kulturne dediščine tega območja, je – vključno z opremo – stala 307 tisoč evrov. Prebivalci, ki so si že ogledali novo pridobitev, so polni pričakovanj in niti malo ne skrivajo navdušenja.

Anketiranec 1: Vsekakor je to zelo pomembno za kraj, saj se bodo lahko ljudje tukaj zbirali in združevali in tudi razvijali nove ideje.

Anketiranka 2: Mislim, da je v Poljčanah veliko možnosti, da bo tole zaživelo.

Anketiranec 3: V bodoče bo treba čim več sodelavcev pritegniti in sproti obveščati tudi po vaseh ter kje je kakšna zanimivost, da se lahko vključi vanjo in da se to prenese na širši krog prebivalstva.

Anketiranec 4: Mislim, da bo doprinos kraju velik, vendar je odvisno kako bomo znali občane v tem smislu zainteresirati in vzgojiti.

Anketiranec 5: Veliko ljudi bo prišlo iz okolice. Prinesel bo to, da se bodo ljudje začeli izobraževati v drugačne namene, da bodo začeli spoznavati, da je narava pomembna.

Anketiranka 6: Jaz sem presrečna in mislim, da je to to, kar je potrebno za naše okolje, za našo občino, za naše ljudi in da bo to od mladih, pa do nas, ko smo malo manj mladi, super!

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Videoreportaže | 1 komentar

Velik del občine Poljčane spada pod območje Natura 2000. Župan v prispevku razlaga, kako izkoriščajo naravne danosti in jih vključujejo v projekte. Predstavljen je tudi Razvojni center narave, ki bo povezoval naravno in kulturno dediščino ter turizem v občini.

Videoreportaža

Panoramske slike

Video transkript

V občini Poljčane se zavedajo, da preko širjenja zavesti o okolju, ekoremediacijskih pristopih in samem varovanju narave, tudi promovirajo domače kraje. Zato so se med prvimi v Sloveniji lotili inovativnih projektov, med katere sodi tudi izobraževalni poligon.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Intenzivno smo se torej lotili varovanja našega okolja, kar je logična posledica tega, da pač imamo šestdeset procentov površin občine Poljčane v Naturi 2000. Zato je seveda to Naturo 2000 potrebno izkoristiti kot prednost, jo umestiti v razne projekte in lahko rečem, da smo bili pri tem kar inovativni in doživeli tudi vseslovenske pohvale. V osnovi smo največ vložili v Razvojni center narave, vendar Razvojni center narave ni zgolj stavba, ki smo jo fizično usposobili za delovanje bodočega javnega zavoda, ampak je sklop projektov, ki se na to navezujejo – gre za to, da smo v letošnjem letu že napravili dve rastlinski čistilni napravi – z ustreznima  kanalizacijama –  v Podboču in v Krasni, da bomo v naslednjem letu usposobili še dva objekta – bivšo staro šolo v Studenicah kot geomorfološki center in stavbo v Zgornjih Poljčanah, nekdanjo kovačnico, za center narave v smislu ohranjanja krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tem centru bi obiskovalci dobili informacije o naravni dediščini doline Bele in o kulturni dediščini tega območja. Hkrati bi lahko v tej stavbi pekli kruh in se srečali z načinom življenja naših prednikov na tem območju.

Vzpostavljena bo tudi dravinjska učna pot, ob kateri bodo štiri info točke in opazovalnica za ptice. Info točke bodo seznanjale z zakladi in značilnostmi dravinjske doline, reke Dravinje in krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: Obnovljena bo pa tudi samostanska učna pot, kjer bo štirinajst info točk, na katerih bodo obiskovalci pridobili informacije o naravni in kulturi dediščini Studenic.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tej stavbi bo uprava Razvojnega centra narave, ki bo v naslednjem letu dobil institucionalno obliko javnega zavoda – se pravi bo občina Poljčane ustanovila javni zavod Razvojni center narave, katerega glavni cilj bo povezati naravno in kulturno dediščino občine Poljčane in dati dodatno vrednost turizmu na področju občine Poljčane.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Mi smo že od samega začetka v pripravo teh projektov vključili širši krog ljudi, tako da nekako odražajo njihovo mnenje. Ljudje so se v tem prepoznali, verjamem pa, da bodo ti projekti prinesli v naše kraje tudi možnost boljšega življenja, zaslužka in seveda dejavnosti ljudi, ki bodo vezane na dogajanje okrog tega Razvojnega centra narave.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Videoreportaže | Comments Off

Količina komunalnih odpadkov narašča, kar postaja problem številnih lokalnih skupnosti. V Poljčanah smo posneli reportažo in preverili, kako uspešno je pobiranje komunalnih odpadkov in odlaganje odpadkov v zabojnike v ekoloških otokih za ločeno zbiranje odpadkov. Dr. Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice je predstavili nov sistem za ločeno zbiranje odpadkov, ki bo v Poljčanah zaživel prihodnje leto.

Videoreportaža

Video transkript

V Sloveniji in primerjalno na projektnem območju Občine Poljčane je v letu 2009 nastalo povprečno 451 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kg na prebivalca na dan. Statistični podatki kažejo, da količine komunalnih odpadkov naraščajo, odpadki pa postajajo problem številnih lokalnih skupnosti. V Občini Poljčane zato izvajajo projekt »minimizacije komunalnih odpadkov in informiranja javnosti«. Trenutno je v občini sistem ločevanja odpadkov naravnan tako, da se pri gospodinjstvih pobirajo mešani komunalni odpadki, postavljeni pa so tudi ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov.

dr. Janja Klinčar, Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice: Ampak opažanja kažejo, da so ti ekološko otoki prepolni, odpadki pa niso ustrezno ločeni. Če pogledamo kar na primeru – tukaj manjkajo frakcije za papir in embalažo. Ker vidimo, da v kanti, kjer naj bi se zbiralo steklo prevladuje embalaža, o steklu ni sledu, v kanti za ostale odpadke pa prevladuje steklo.

V pripravi je zato sistem nadgradnje, in sicer izvorno ločevanje komunalne odpadne embalaže pri gospodinjstvih s sistemom »rumena vreča« (door-to-door), ki ga bodo v Občini Poljčane predvidoma uvedli konec aprila oziroma v začetku maja prihodnje leto.

dr. Janja Klinčar, Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice: To pomeni, da bo vsako gospodinjstvo opremljeno bodisi z vrečami ali zabojniki – stvar dogovora – za ločevanje vse odpadne embalaže. Dosedanje izkušnje kažejo, da ljudje dobro sprejmejo, kajti zavedajo se, da stanje takšno kot je ni v redu, da je treba nekaj ukreniti.

Anketa: Ja, ne bi bilo slabo, če bi se to ločevalo. Jaz tudi doma ločujem odpadke. Vse skupaj ne gre v en koš. – Menim, da je prav, ker jaz že zdaj ločujem, nosim na otok, sicer je daleč, ampak vsake toliko časa, dvakrat tedensko. – Mi že dolgo ločujemo vse in gledamo na okolje.

V Občini Poljčane pričakujejo zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov na 35 odstotkov mase in povečanje recikliranja na 50 odstotkov. Hkrati želijo zmanjšati stroške ravnanja z odpadki in dvigniti raven informiranosti in okoljske ozaveščenosti.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Videoreportaže | Comments Off

Študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru opravljajo svoje terenske študijske aktivnosti pod vodstvom mentorice Ane Vovk Korže na ERM poligonu v Modražah. Obiskali smo jih in se prepričali, da je izkustveno učenje na poligonu pravi pristop k izobraževanju mladih.

Nekaj mesecev prej so bili na poligonu tudi dijaki Biotehniške šole iz Maribora, ki so v sklopu praktičnega pouka zasadili rastlinsko čistilno napravo. Oglejte si nekaj fotografij iz terenskih vaj.

Video transkript

Kako izgledajo mrtvica, akumulacijsko jezero in drenažni jarek? To in še več so spoznavali študenti geografije mariborske Filozofske fakultete, ki so predavalnico za nekaj časa zamenjali z naravo.

Amadeja, študentka: Ker marsikdo pozna teorijo, ne zna pa si praktično razložiti nekega pojava ali procesa, tako si pa veliko bolj zapomniš in doživiš tisto, kar je drugače na papirju.

Prav s tem razlogom je bil v Modražah vzpostavljen izobraževalni poligon, ki združuje 24 edukacijskih okolij za naravne ekosisteme, dokazovanje njihovega delovanja, funkcij in pomena za človeka.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Izobraževalni poligon je območje skupaj osmih hektarjev, sedaj uporabljamo 3 hektarje, kjer prikazujemo nove pristope reševanja aktualnih problemov, kot so: čiščenje odpadne vode, zaustavljanje erozije, povečevanje biomase, uporaba fitoremediacijskih rastlin za čiščenje zemlje, … Torej probleme, ki jih imamo sedaj, rešujemo na nov način – brez kemije, brez električne energije, temveč z novim znanjem. Tukaj lahko uporabniki dobijo neposredno izkušnjo, ker sodelujejo zraven. Izobraževalne institucije pa se dobro zavedajo, da klasičen pouk v predavalnici ni dovolj. Učenci potrebujejo izkušnjo v naravi, da lažje razumejo določene procese in pojave.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Šole so to takoj pozitivno sprejele, tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in uvrstili v učne načrte, programe, tako da je to zdaj vse obvezni del vsebin.

Tako so si poligon, h kateremu sodi še lična učilnica, nedavno ogledali tudi študenti geografije. Najprej so se poglobili v teorijo, brez katere seveda ne gre, nato pa si naučeno ogledali še na terenu.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Današnje vsebine so bile prepoznavanje okoljskih dejavnikov, ki jih seveda prepoznavamo tukaj, kjer so lahko jih občutili, hodili, z vonjavami, s sluhom zaznavali šum vode, potem gibanje dreves …

Amadeja, študentka: Najbolj smo danes po moje doživeli to, koliko vlage lahko vpije zemlja oziroma koliko vode vpije v sebe in kaj pomeni tista namočenost, kajti marsikomu je zdrsnilo, ko smo hodili po gozdu. Pa nekdo z mesta sploh nima občutka kaj pomeni, ko se naredi npr tisti premaz na prsteh oz. na tleh v gozdu.

Kot smo kritično preverili, so si študenti res marsikaj zapomnili. Kaj je tukaj za nama?

Matej, študent: Tu vidimo ribnik, na vrhu so trije bazeni v katerih se voda prečiščuje …. Mislim, da sme izvedel kar precej novega. Prej je bilo vse v teoriji, nič prakse, da bi to videli neposredno na terenu, tako da je moja oseba predstava o teh zadevah seveda boljša kot je bila prej.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Študenti so zelo navdušeni. Jaz sem pravzaprav tudi z njimi oblikovala celotni program. Cel semester bomo tukaj, petke imamo na razpolago za to in sem seveda dala na izbiro – pol tukaj, pol v predavalnici, a so se odločili da ne pol pol, temveč vse tukaj.

Glede na to, da so študenti prostovoljno podaljšali čas predavanj oz. učenja v naravi, jim tovrstni način pridobivanja znanja zares ustreza. Kako pa jim bo le-to koristilo pri opravljanju svojega bodočega poklica?

Ivo, študent: Čez nekaj let vidim sebe predvsem v vlogi profesorja, da bi mlajše ljudi oz. učence spodbujal na enak način naj živijo z naravo, naj naravo čim bolj ohranjajo v takšnem stanju kot je.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

Na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah je živo tudi v času, ko na njem ne potekajo izobraževalne dejavnosti. Ferdo Vouk s svojo ekipo pripravlja teren za izkustveno izobraževanje. Oglejte si fotoreportažo in prostorsko sliko.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off