Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Na učnih poligonih v Modražah in Dolah je potekala poletna šola z naslovom “Ureditev ekoremediacijskega poligona v Čatežu”, s pomočjo katere bodo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti prenesli pridobljeno znanje in izkušnje pri snovanju učnih poligonov v območje, kjer nameravajo urediti podoben učni poligon.

Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, je ob tem izpostavila, da ima izobraževanje v naravi izredno velike kvalitetne vrednosti ter da je to dejansko najbolj kvalitetno učenje, kar ga lahko človek doživi v svojem življenju.

Videoreportaža

Video transkript

Udeleženci poletne šole z naslovom “Ureditev ekoremediacijskega poligona v Čatežu”, ki je potekala na učnih poligonih v Modražah in Dolah, so k večni želji po osvajanju novih znanj, tokrat dodali še željo, da bi prenesli znanje in izkušnje pri snovanju učnih poligonov v območje, kjer nameravajo urediti podoben učni poligon.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Bistvo poletne šole je, da Center šolskih in obšolskih dejavnosti pridobi območje, kjer bodo lahko izvajali terensko delo, naravoslovne dneve in šolo v naravi, neposredno ob učnem centru. Glede na to, da sam center nima izkušenj, kako se lotiti takšnega projekta, so se odločili, da letošnjo poletno šolo izvedejo v začetku na tem poligonu, da prekopirajo ideje, pristope, didaktična priporočila in določene uporabijo potem v samem centru.

Obstoječa učna poligona v Modražah in Dolah sta kot vzorčna primera vidno navdušila snovalce bodočega učnega poligona v okolici Čateža.

Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Sem smo prišli z velikim navdušenjem raziskovanja učnega poligona Modraže in učnega poligona Dole, da raziščemo, se naučimo vse kar se tu da naučiti, da popišemo zadeve in da dobimo nove ideje, kako bomo to znanje, ki ga prejmemo včeraj in danes tukaj, lahko prenesemo v naše območje, kjer bomo v prihodnje želeli ustvarjati učni poligon.

Mateja Podgoršek, urbanistka: Poskušali bomo najti za te rešitve čim bolj primerne lokacije in splesti neko zanimivo zgodbo na tisti konkretni lokaciji.

Namera po ureditvi novega učnega poligona se nedvomno ne bi uspešno razvila brez zavedanja o prednostih izobraževanja v naravi.

Andreja Tomažin, vodja doma Čebelica, Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Izobraževanje v naravi ima velike, velike kvalitetne vrednosti, saj tukaj neposredno vsak učenec, kot tudi lahko odrasel, doživlja izkustvene možnosti. Dejansko to je edino in najbolj kvalitetno učenje, kar ga lahko človek doživi v svojem življenju.

Številna nova znanja so udeleženci poletne šole osvajali v naravnem okolju, pod budnim očesom mentorjev.

Mojca Kokot Krajnc, mlada raziskovalka MC ERM: Torej jaz sem imela nalogo, da s svojo skupino najprej predstavim vse vodne vire, ki se nahajajo na poligonu in nato z njimi analiziram kakovost vode vsakega posameznega vodnega vira. Najprej smo določili fizikalne meritve, kjer smo izmerili oziroma določili barvo vode, potem izmerili temperaturo vode, ph vode in potem določili še vonj vode.

Alenka Sajovic, Ekoremediacijski tehnološki center Celje: V moji skupini pa torej študenti spoznavajo princip delovanja rastlinske čistilne naprave. Zaradi tega kot klinične vaje oziroma takšne terenske vaje opravljamo meritve posameznih parametrov na dotoku rastlinske čistilne naprave, na iztoku in te podatke primerjamo z naravnim mokriščem. Z naravnim mokriščem pa ravno zaradi tega, ker vemo, da same rastlinske čistilne naprave kot tak sistem za čiščenje komunalnih odpadnih voda izhaja iz naravnega ekosistema mokrišče oziroma močvirje. Torej sam princip delovanja čiščenja odpadne vode na takem sistemu kot je rastlinska čistilna naprava deluje pod enakim principom, kot se odvijajo procesi v naravnem močvirju.

Jerneja Križan, samostojna strokovna sodelavka MC ERM: Obiskovalci letošnjega raziskovalnega tabora so pri meni oziroma pri delu tukaj v skupinah spoznali značilnosti prsti tukaj na poligonu. Ker je poligon precej razgiban imamo zelo veliko raznolikost prsti tukaj. Zaradi tega bodo dejansko dobili zelo, zelo, zelo zanimive rezultate, ki jih bodo potem skupaj pri samostojnem delu primerjali. Pričakujemo, da se bodo naučili zelo veliko o prsteh, da bodo spoznali vse različne možne prsti, ki se tukaj nahajajo in bodo potem pravzaprav to spoznanje lahko uporabljali pri delu na svojem učnem poligonu, kjer bodo dejansko tudi potem kopali profile prsti in bodo na takšen način spoznali vse značilnosti prsti.

Ob zaključku poletne šole na območju poligonov v Modražah in Dolah navdušenja niso skrivali tudi udeleženci.

Nastja, Sevnica: Danes smo se naučili veliko novega o čiščenju vode. Med drugim smo tudi sami raziskovali kakšna je voda na tem območju, medtem razne sestavine v vodi …

Katja, Šentjernej: Meni je bilo v bistvu najbolj všeč predvsem mentorstvo, ker so vodili te delavnice zelo strokovno podkovani …

Lara, Ljubljana: Meni pa je bila všeč celotna sestava poligona. Kako naučiti v bistvu otroke, mlade in tudi starejše, ali navdušiti za ekoremediacije, kako vzpostavimo ta naravna stanja nazaj.

Bojana, Metlika: Ja, meni so bile tudi vse delavnice danes všeč. Všeč pa mi je kako nazorno je vse prikazano, saj ni v tekstu, kot smo navajeni.

Tadej, Trebnje: No, meni pa je všeč že sama dolina, lepa mirna ter tudi sama sestava poligona, lepo zgleda naravno …

Objavil Administrator,
Kategorije: Učni poligon Modraže | Comments Off

Partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” so na učna poligona v Modražah in Dolah ter v Razvojni center narave v Poljčanah povabili predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, predstavnike šol, ravnatelje in učitelje iz regije. Obiskovalce – ki so jih so povabili predvsem z namenom, da vidijo učne poligone, ki so pripravljeni za izobraževanje v naravi- so popeljali na voden ogled izobraževalnih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.

Obiskovalci so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.

Videoreportaža

Video transkript

V želji po seznanjanju širše javnosti z učnimi poligoni v Modražah in Dolah ter z Razvojnim centrom narave v Poljčanah, so se partnerji v projektu “Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj” odločili na omenjene lokacije tokrat povabiti prav posebne obiskovalce.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Povabili smo najprej predstavnike vodilnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem . To je Ministrstvo za šolstvo, potem predstavnike ekošol Slovenije, predstavnike centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter šole, ravnatelje in učitelje te regije. Cilj pa je, da vidijo učne poligone, ki pravzaprav čakajo na izobraževanje v naravi., glede na to, da mladi nujno rabijo to izkušnjo.

Na učnem poligonu v Modražah so obiskovalce s seznanili s terensko in laboratorijsko opremo za raziskovanje na terenu, popeljali pa so jih tudi na voden ogled edukacijskih okolij in ekoremediacijskih sistemov ter jih seznanili z vzpostavljenimi pogoji za inovativno raziskovalno učenje na prostem.

Staška Buser, Šolski center Šentjur: Ravno iz tega poligona lahko apliciramo vse vedenje o naravi, o gospodarjenju v kmetijstvu. Torej z zdravo pridelavo hrane iz vidika varovanja voda, ker tu tisti, ki so obiskovalci, vidijo v živo, kako lahko to znanje prestavljajo na svoje manjše ali večje ekološke kmetije in tudi sicer lahko mladi zaznajo tukaj, jih animira ta poligon, ker to doživijo v naravi.

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah, so po nedavni postavitvi jurte, še zadnje dni pred prihodom obiskovalcev, izvajali zaključna dela ter postavili rastlinjak, uredili grede ter pred samo jurto umestili tudi načrtovan vodni element.

Dane Katalinič, koordinator programa Ekošole za vrtce: Na tem poligonu so številni procesi, ki so tako lepo prikazani, da nekako sodijo kot učno-vzgojni primer od predšolske vzgoje do univerze. Skratka, to je poligon, priprava za življenje, pridobivanje znanja, da lahko poneseš v okolje v katerem si in da ga posnemaš. Če se to zgodi, potem nas čaka lepa perspektiva. Ne samo to, rad bi izpostavil, da poligon prehiteva čas v katerem živimo.

Obiskovalci, ki so si ob koncu dneva ogledali tudi nedavno odprt Razvojni center narave v središču Poljčan, kateremu je namenjena vloga središča za izobraževanje o naravi in okolju, so spoznali, da postaja občina Poljčane vzorčni primer, kako je potrebno živeti z naravo.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: To je točno to, kar smo si predstavljali. Mi želimo nadaljevati s tem delom. Pravzaprav, če smo malce neskromni, bi rekli, da smo veliko naredili, imamo pa še veliko za narediti. Vsekakor bomo to kar želimo nadgrajevali, kaj pa želimo pa je zapisano v viziji naše občine. Namreč, mi želimo živeti v sožitju z naravo, želimo to naravo ohraniti, jo revitalizirati na tistih mestih, kjer je bila okrnjena in vse to ponuditi obiskovalcem. Takšnim ali drugačnim, predvsem pa tistim, ki prihajajo v smislu izobraževalnega turizma.

Učne poligone v občini Poljčane so si ogledali tudi predstavniki partnerjev v projektu, ki so prav tako navdušeni nad vidnimi rezultati.

Mateja Malek, RISO zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture in socialnega okolja: Dejansko sodeluje pet partnerjev v projektu, zraven Filozofske fakultete še Limnos, Enegetska agencija za Podravje, Razvojna agencija Kozjansko in mi, kot RISO zavod. Smo zelo veseli tega sodelovanja. Dejansko se po celi Sloveniji vzpostavljajo ti poligoni. Danes smo videli dva v Modražah in tukaj v Dolah. Podobno se vzpostavlja tudi v Sveti Trojici, ob Trojiškem jezeru, in v Miklavžu na Dravskem polju, v kraju Dobrovce. Dejansko smo veseli tega sodelovanja in vidimo, da projekt kar dobro napreduje.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

Na permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Videoreportaža

Oglejte si tudi fotogalerijo.

Video transkript

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.

Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.

Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.

Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | 3 komentarjev

Hkrati s pomladanskim prebujanjem narave se je prebudil tudi naš učni poligon. Začela so se zgodnja spomladanska dela, ki so zaradi slabega vremena in dolge zime čakala na svetlejše dneve.

V zagonu letošnje pomladi, smo na poligonu postavili nove učne usmerjevalne table, ki bodo poenostavile gibanje po poligonu, v gozdu in ob poteh pa smo postavili tudi dodatne učne table, ob katerih se bodo obiskovalci lahko izobraževali o učnih vsebinah, ki so tu na voljo. V gozdu po novem najdemo večji učni tabli, ki nam povesta nekaj o drevesnih in grmovnih vrstah na območju poligona ter predstavita nekatere učne metode.

V izdelavi je eksperimentalna soba za varnejše shranjevanje učnih modelov, kjer bodo naši modeli pod streho in zaščiteni pred ostalimi zunanjimi vplivi. Razmišljamo o razmestitvi ptičjih krmilnic in valilnic ter zbiramo ideje za umestitev opazovalnice metuljev, ptičev in ostalih živalskih prebivalcev, ki se neradi pokažejo očem.

V zaključku postavitve je tudi ograda za domače živali, ki s toplejšimi dnevi prihajajo na učni poligon.

Podrobnosti v fotogaleriji.

Objavil Administrator,
Kategorije: Fotoreportaže, Učni poligon Modraže | Comments Off

Člani Društva gluhih in naglušnih Podravje Maribor so obiskali ERM poligon v Modražah in si v učnem okolju ogledali nekatere zakonitosti delovanja narave. Posneli smo reportažo, ki smo ji dodali tudi tolmačenje v znakovni jezik.

V zimskem času narava sicer miruje, a so predavateljice in vodičke gostom iz Maribora kljub temu uspešno predstavile dogajanje na poligonu: rastlinske čistilne naprave, ekoremediacijski pristop, pomen trajnostnega razvoja ipd. Obiskovalci so odločeni, da se na učni poligon vrnejo tudi v poletnem času.

Videoreportaža

Oglejte si tudi nekaj fotografij s terena.

Video transkript

Člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor so pred dnevi obiskali kraj Modraže v občini Poljčane, kjer v okviru izobraževalnega poligona o ekoremediacijah stoji Učilnica v naravi.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Želeli smo, da tudi oni vključijo svoje razumevanje, svoj pogled Učilnice v naravi in zelo zanimivo, da ti ljudje celostno, z vsemi občutki sprejemajo in tudi podoživljajo te nove metode učenja.

Udeleženci so lahko na izobraževalnem poligonu, ki združuje štiriindvajset edukacijskih okolij za naravne ekosisteme, spoznavali nove pristope reševanja aktualnih okoljski problemov, kot je na primer čiščenje odpadne vode.

Andreja Kovjanič, članica Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor: Zelo zanimiva je bila razlaga, kako deluje rastlinski poligon, ki prečiščuje umazano vodo in kako rastline pomagajo, da se voda prečisti. Ponovno se želim vrniti na ta poligon, morda v kasnejših, toplejših dnevih, ko bo narava tudi oživela.

Marija Koser, tolmačka znakovnega jezika: Največji problem gluhih je v razumevanju, v razumevanju besed ali pojmov. Gluhi na žalost ne slišijo besed, ki jih lahko mi slišimo prek različnih medijev in jih tudi prebrati in lažje dojeti. Gluhim je beseda, tudi pisana, včasih nerazumljiva. Zato smo mi tolmači, ne prevajalci. Prevajalci besedo prevedejo simultano, mi tolmači pa jo prevedemo na način, da je njim razumljiva.

Bedrija Črešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor: Fino je, da smo lahko v stiku z naravo in kako nam narava dejansko pomaga, da je spet okolje takšno, kot bi moralo biti. Vse predavateljice so nam razložile, kako poteka ta krog v naravi. Nam je to zelo malo znano, ker nimamo določenih možnosti, da bi o tem vedeli kaj več.

Zato je pomembno, da se tudi gluhim in naglušnim omogoči okoljsko izobraževanje brez komunikacijskih ovir. Želja je namreč, da bi v prihodnje Učilnico v naravi obiskalo čim več posebnih ciljnih skupin. Uredil naj bi se tudi dostop za invalide, ki bi prav tako lahko doživeli košček naravnega okolja in spoznali njegov pomen za človeka.

Objavil Urednik,
Kategorije: Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

V zadnjem obdobju se vse več pozornosti posveča prehranski samozadostnosti, saj trenutnov Sloveniji pridelamo le slabo polovico lastne hrane. Na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. Žal je le manjši del teh površin obdelovan po ekoloških standardih, ki edini zagotavljajo zdravo prehrano, trajnostno gospodarjenje in neodvisnost.

Permakultura

Če želimo zanamcem ohraniti zdrav življenski prostor in enake možnosti preživetja, so nujni koreniti koraki k trajnostnemu gospodarjenju in nadgradnja ozaveščanja o loklani pridelavi inizmenjavi. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Čeprav jo najpogosteje povezujemo s pridelavo hrane, pa jo lahko uporabimo na vseh področjih. Gre za etični sistem načrtovanja, ki je primeren tudi za izrabo prostora ter gradnjo prebivališč. Permakultura prepleta elemente ekologije, pokrajine, organskega kmetijstva, arhitekture in agrogogozdarstva. Poudarek je na povezavah med posameznimi elementi, pri čemer se doseže sinergijski učinek.

Permakulturni poligon Dole

Na mikrolokaciji Dole v bližini Poljčan pripravljamo poligon s permakulturnimi vrtovi. Začeli smo s prvimi terenskimi deli: zasadili smo 35 sadik sadnega drevja: jabolka, hruške, češnje in slive (dodali bomo še druge). Drevje bo deloma tvorilo gozdni vrt, deloma pa travniški sadovnjak. V pomladnih mesecih načrtujemo še dodatna dela in zasaditve na terenu.

Marca smo z delom nadaljevali.

Permakulturni poligon v Dolah je bogatejši za 100 sadik jagodičevja. Del rastlin smo umestili kot grmovni sloj gozdnega vrta, saj jagodičevje po večini izhaja iz gozdnega okolja in zato uspeva tudi v polsenčnih legah. Svoje mesto smo mu namenili tudi v sončni pasti, ki bo ustvarjala ugodno mikroklimo za občutljivejše rastline. Maline in robide pa potrebujejo oporo, zato so svoje mesto našle ob bodoči ograji, ki bo vrtove varovala pred divjadjo.

Jagodičevje je že postalo prava zvezda med živili, predvsem zaradi številnih pigmentov ali naravnih barvil, ki so enkratni borci proti številnim obolenjem. V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih veliko raziskav o učinku številnih snovi, ki se skrivajo v drobnih, barvitih sadežih, na naše zdravje. Najpogosteje posegamo po jagodah, gozdnih in ameriških borovnicah, črnem in rdečem ribezu in po malinah, poleg omenjenih pa še po različnih vrstah kosmulj, robidnic in seveda po brusnicah.

Oglejte si nekaj fotografij s prvega delovnega dneva v Dolah. Dodali smo tudi fotografije z marčevskega sajenja jagodičevja.

Foto: Domen Zupan, Ekovas

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

Študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru opravljajo svoje terenske študijske aktivnosti pod vodstvom mentorice Ane Vovk Korže na ERM poligonu v Modražah. Obiskali smo jih in se prepričali, da je izkustveno učenje na poligonu pravi pristop k izobraževanju mladih.

Nekaj mesecev prej so bili na poligonu tudi dijaki Biotehniške šole iz Maribora, ki so v sklopu praktičnega pouka zasadili rastlinsko čistilno napravo. Oglejte si nekaj fotografij iz terenskih vaj.

Video transkript

Kako izgledajo mrtvica, akumulacijsko jezero in drenažni jarek? To in še več so spoznavali študenti geografije mariborske Filozofske fakultete, ki so predavalnico za nekaj časa zamenjali z naravo.

Amadeja, študentka: Ker marsikdo pozna teorijo, ne zna pa si praktično razložiti nekega pojava ali procesa, tako si pa veliko bolj zapomniš in doživiš tisto, kar je drugače na papirju.

Prav s tem razlogom je bil v Modražah vzpostavljen izobraževalni poligon, ki združuje 24 edukacijskih okolij za naravne ekosisteme, dokazovanje njihovega delovanja, funkcij in pomena za človeka.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Izobraževalni poligon je območje skupaj osmih hektarjev, sedaj uporabljamo 3 hektarje, kjer prikazujemo nove pristope reševanja aktualnih problemov, kot so: čiščenje odpadne vode, zaustavljanje erozije, povečevanje biomase, uporaba fitoremediacijskih rastlin za čiščenje zemlje, … Torej probleme, ki jih imamo sedaj, rešujemo na nov način – brez kemije, brez električne energije, temveč z novim znanjem. Tukaj lahko uporabniki dobijo neposredno izkušnjo, ker sodelujejo zraven. Izobraževalne institucije pa se dobro zavedajo, da klasičen pouk v predavalnici ni dovolj. Učenci potrebujejo izkušnjo v naravi, da lažje razumejo določene procese in pojave.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Šole so to takoj pozitivno sprejele, tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in uvrstili v učne načrte, programe, tako da je to zdaj vse obvezni del vsebin.

Tako so si poligon, h kateremu sodi še lična učilnica, nedavno ogledali tudi študenti geografije. Najprej so se poglobili v teorijo, brez katere seveda ne gre, nato pa si naučeno ogledali še na terenu.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Današnje vsebine so bile prepoznavanje okoljskih dejavnikov, ki jih seveda prepoznavamo tukaj, kjer so lahko jih občutili, hodili, z vonjavami, s sluhom zaznavali šum vode, potem gibanje dreves …

Amadeja, študentka: Najbolj smo danes po moje doživeli to, koliko vlage lahko vpije zemlja oziroma koliko vode vpije v sebe in kaj pomeni tista namočenost, kajti marsikomu je zdrsnilo, ko smo hodili po gozdu. Pa nekdo z mesta sploh nima občutka kaj pomeni, ko se naredi npr tisti premaz na prsteh oz. na tleh v gozdu.

Kot smo kritično preverili, so si študenti res marsikaj zapomnili. Kaj je tukaj za nama?

Matej, študent: Tu vidimo ribnik, na vrhu so trije bazeni v katerih se voda prečiščuje …. Mislim, da sme izvedel kar precej novega. Prej je bilo vse v teoriji, nič prakse, da bi to videli neposredno na terenu, tako da je moja oseba predstava o teh zadevah seveda boljša kot je bila prej.

Prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja projekta Učilnica v naravi: Študenti so zelo navdušeni. Jaz sem pravzaprav tudi z njimi oblikovala celotni program. Cel semester bomo tukaj, petke imamo na razpolago za to in sem seveda dala na izbiro – pol tukaj, pol v predavalnici, a so se odločili da ne pol pol, temveč vse tukaj.

Glede na to, da so študenti prostovoljno podaljšali čas predavanj oz. učenja v naravi, jim tovrstni način pridobivanja znanja zares ustreza. Kako pa jim bo le-to koristilo pri opravljanju svojega bodočega poklica?

Ivo, študent: Čez nekaj let vidim sebe predvsem v vlogi profesorja, da bi mlajše ljudi oz. učence spodbujal na enak način naj živijo z naravo, naj naravo čim bolj ohranjajo v takšnem stanju kot je.

Objavil Urednik,
Kategorije: Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | Comments Off

Na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah je živo tudi v času, ko na njem ne potekajo izobraževalne dejavnosti. Ferdo Vouk s svojo ekipo pripravlja teren za izkustveno izobraževanje. Oglejte si fotoreportažo in prostorsko sliko.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off