Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Velik del občine Poljčane spada pod območje Natura 2000. Župan v prispevku razlaga, kako izkoriščajo naravne danosti in jih vključujejo v projekte. Predstavljen je tudi Razvojni center narave, ki bo povezoval naravno in kulturno dediščino ter turizem v občini.

Videoreportaža

Panoramske slike

Video transkript

V občini Poljčane se zavedajo, da preko širjenja zavesti o okolju, ekoremediacijskih pristopih in samem varovanju narave, tudi promovirajo domače kraje. Zato so se med prvimi v Sloveniji lotili inovativnih projektov, med katere sodi tudi izobraževalni poligon.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Intenzivno smo se torej lotili varovanja našega okolja, kar je logična posledica tega, da pač imamo šestdeset procentov površin občine Poljčane v Naturi 2000. Zato je seveda to Naturo 2000 potrebno izkoristiti kot prednost, jo umestiti v razne projekte in lahko rečem, da smo bili pri tem kar inovativni in doživeli tudi vseslovenske pohvale. V osnovi smo največ vložili v Razvojni center narave, vendar Razvojni center narave ni zgolj stavba, ki smo jo fizično usposobili za delovanje bodočega javnega zavoda, ampak je sklop projektov, ki se na to navezujejo – gre za to, da smo v letošnjem letu že napravili dve rastlinski čistilni napravi – z ustreznima  kanalizacijama –  v Podboču in v Krasni, da bomo v naslednjem letu usposobili še dva objekta – bivšo staro šolo v Studenicah kot geomorfološki center in stavbo v Zgornjih Poljčanah, nekdanjo kovačnico, za center narave v smislu ohranjanja krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tem centru bi obiskovalci dobili informacije o naravni dediščini doline Bele in o kulturni dediščini tega območja. Hkrati bi lahko v tej stavbi pekli kruh in se srečali z načinom življenja naših prednikov na tem območju.

Vzpostavljena bo tudi dravinjska učna pot, ob kateri bodo štiri info točke in opazovalnica za ptice. Info točke bodo seznanjale z zakladi in značilnostmi dravinjske doline, reke Dravinje in krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: Obnovljena bo pa tudi samostanska učna pot, kjer bo štirinajst info točk, na katerih bodo obiskovalci pridobili informacije o naravni in kulturi dediščini Studenic.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tej stavbi bo uprava Razvojnega centra narave, ki bo v naslednjem letu dobil institucionalno obliko javnega zavoda – se pravi bo občina Poljčane ustanovila javni zavod Razvojni center narave, katerega glavni cilj bo povezati naravno in kulturno dediščino občine Poljčane in dati dodatno vrednost turizmu na področju občine Poljčane.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Mi smo že od samega začetka v pripravo teh projektov vključili širši krog ljudi, tako da nekako odražajo njihovo mnenje. Ljudje so se v tem prepoznali, verjamem pa, da bodo ti projekti prinesli v naše kraje tudi možnost boljšega življenja, zaslužka in seveda dejavnosti ljudi, ki bodo vezane na dogajanje okrog tega Razvojnega centra narave.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Videoreportaže | Comments Off

Na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah je živo tudi v času, ko na njem ne potekajo izobraževalne dejavnosti. Ferdo Vouk s svojo ekipo pripravlja teren za izkustveno izobraževanje. Oglejte si fotoreportažo in prostorsko sliko.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

Izobraževalni poligon se nahaja na območju občine Miklavž na Dravskem polju v vasi Dobrovce, na vodovarstvenem območju z najstrožjim režimom. Poligon se razprostira na površini 1,53ha in omogoča spoznavanje zakonitosti in procesov v okolju ter vplivov dejavnosti na podzemno vodo.

V prvem delu poligona se bo nahajal učni center z vrtom in ERM objekti, kjer se na fitoremediacijskih gredah, mejicah, gredah eteričnih rastlin in zelišč, nasadom visokodebelnih sadnih dreves idr. opazuje in preučuje procese ERM. Drugi del poligona bo opazovališče z dvema opazovalnima sobama, kjer se spremlja učinke pritiskov na prst in podzemno vodo. Za opazovalni sobi sta se izkopali dve jami globine 2 m.

Panoreportaža

Oglejte si prostorske slike iz prvega delovnega dne na poligonu. Ogled izkpopa priporočamo v celostranskem načinu.

Videoreportaža

Video transkript

V zgodnjih jutranjih urah so se na območju občine Miklavž na Dravskem polju, natančneje v vasi Dobrovce, na vodovarstvenem območju z najstrožjim režimom, pričele priprave za izkop jam za opazovalni sobi izobraževalnega poligona, ki bo omogočal spoznavanje zakonitosti in procesov v okolju ter vplivov dejavnosti na podzemno vodo.

Udeleženi: Od tu še gremo tri metre tja … – A še gremo? – Še tri metre sem, zato da je ta varovalka, da ne bo padlo …

V opazovalnih sobah bodo v globini dveh metrov spremljali sestavo prsti in vplive dejavnosti človeka na prsteni pokrov, saj te dejavnosti močno zaznamujejo lastnosti vode.

Udeleženi: Lepo na meter … Počasi! – Ja, ja …

Poligon, ki se bo razprostiral na površini poldrugega hektarja in bo vključeval učni center z vrtom in ekoremediacijskimi objekti, bo zasnovan kot odprt sistem, saj se bo postopno oblikoval s pomočjo aktivnosti otrok, učencev in dijakov kot tudi drugih obiskovalcev.

Objavil Urednik,
Kategorije: Občina Miklavž, Panoreportaže | Comments Off

Območje Boča je že stoletja prepredeno s potmi in stezicami, ki jih, grizoč kolena, ubirajo številni ljubitelji gora in narave. Nekaj izmed njih je bilo v preteklih desetletjih opremljenih z informativnimi tablami, na katerih je predstavljena naravna in kulturna dediščina območja. Ena izmed zanimivih poti je Gozdna učna pot Boč, ki nas vodi iz Zgornjih Poljčan pa vse do razglednega vrha Boča in malce nižje, do Jame Belunjače, kjer je, kot pravijo, skrit zaklad strašne poljčanske razbojnice Špelce, ki je v davnini plenila bogaboječe romarje na njihovi poti do cerkva na Sladki gori, Ljubični ali Kostrivnici.

Kompleksno območje Bočkega pogorja, ki se navezuje na Donačko goro ter hribovite zahodne Haloze, odlikuje izjemna in ohranjena narava.

Bočko pogorje je posebej poznano po ohranjenih in strnjenih gozdovih, ki poraščajo njegova strma pobočja. Gozdove na območju odlikujejo avtohtone drevesne vrste, med katerimi je najpogosteje zastopana bukev ali drugače, bolje povedano, mati slovenskih gozdov.

Poleg bukve na Boču na njenih severnih in vzhodnih legah občudujemo še veliki jesen, gorski javor, divjo češnjo, pravi oreh in beli gaber. Na toplejših legah daje Boč pravi kraški videz. Tukaj srečamo ruj, puhasti hrast, brek, mokovec, mali jesen in črni gaber. Zdi se, kot da nismo na isti gori …

Seveda na Boču domujejo tudi divji prašiči, srnjad ter mufloni, ki pa tod niso avtohtoni. Boč tako v vseh letnih časih gosti pester rastlinski in živalski svet, tudi človeka, ki pa je tod zgolj obiskovalec in seveda, občudovalec.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Gozdna učna pot Boč, Panoreportaže, Poljčane | Comments Off

Dolino potoka Bele, ki se vije ob regionalni cesti med Zgornjimi Poljčanami in Lovnikom, bi lahko imenovali tudi dolina kamnolomov. Bela sedimentna kamnina – dolomit je dober tehnični in gradbeni material. Kamnina, ki je poznana pod domačim imenom “poljčanar”, se uporablja pri gradnji in posipavanju cest ter za številne druge namene v bližnji in daljnji okolici Poljčan.

Največji kamnolom v dolini Bele izkorišča in upravlja podjetje Granit. Nekaj manjših kamnolomov je danes že opuščenih in nekateri med njimi so sčasoma postali dragocena življenjska okolja za rastlinski in živalski svet. Svojevrstno pestrost človekovega delovanja pa dolini žal prinašajo tudi poskusi nelegalnega izkoriščanja kamnine.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot Kamnolomi v dolini Bele | Comments Off

Podzemlje Haloz skriva številne zaklade. Njihov nastanek je vezan na okoli 280 milijonov let staro svetlo sivo sedimentno kamnino – apnenec.

V krpi masivnega apnenca jugovzhodno od Poljčan oz. jugozahodno od Makol, so in še nastajajo številne kraške oblike in pojavi. V tem t. i. osamelem krasu lahko opazujemo vse značilne kraške geomorfološke oblike – lijakaste vrtače, ponore, brezna in tudi največjo “štajersko” jamo – Belojačo.

Na kontaktu masivnega apnenca z mnogo mlajšimi, le okoli 20 milijonov let starimi kamninami pa je v geološki preteklosti nastalo “črno zlato”. Premog je v prvi polovici 20. stoletja dajal kruh številnim družinam na tem območju. Rudnik premoga Makole s sektorjema Šega in Hrastovec – Kleče je leta 1963 prenehal delovati. Ostala pa je etnološka, zgodovinska in tehnična zapuščina, v opuščenih rudniških rovih pa nastaja “nova” dediščina – številne mikro kraške oblike (kapniki, ponvice, zavese).

Apnenec je tako “krivec” za nastanek kraških oblik t. i. osamelega krasa (kraški izvir v Studenicah, vrtače in brezna na območju Leneša, jama Belojača) in mikro kraških oblik v opuščenih rudniških rovih.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot Podzemni zakladi Haloz | Comments Off

Ekosistemska učna pot Ličenca poteka po dolini istoimenskega potoka, v loku med ribnikoma Štepihovec in Štatenberšek, v bližini manjšega kraja Sveti Jernej pri Ločah. Pot poteka po območju Natura 2000 in združuje ohranjena ekstenzivna mokrotna območja, ki se razprostrirajo na 2700 hektarjih sredi Dravinjskih goric.

Poleg doline potoka Ličence, ki leži severovzhodno od Poljčan, območje označuje večje število manjših potokov, ki dajejo značaj vlažnim in ohranjenim travnikom med naselji Ličenca, Žabjek in Cigonca. V enovit kompleks območja so vključeni tudi ohranjeni ostanki poplavnih gozdov hrasta doba v Cigonci, ki predstavljajo enega izmed zadnjih ostankov teh nekoč obsežnih gozdov v Sloveniji.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Ekosistemska učna pot Ličenca, Panoreportaže | 1 komentar

Učna pot med drevesnimi zakladi je speljana med mogočnimi in častitljivimi drevesi raznoterih vrst, ki rastejo na območju Zgornjih Poljčan, Križeče vasi, Brezja in Novak.

Slovenija se, med drugim, lahko ponaša z izjemno pestrostjo drevesnih in grmovnih vrst. Naši gozdovi so med bolje ohranjenimi; po površinah, ki jih poraščajo, smo med vodilnimi v Evropi. Da bi lažje in bolje spoznali gozd, je potrebno spoznati drevesne vrste, ki ga gradijo. Posebej pomembne so tiste, ki so v našem prostoru avtohtone.

Drevesa pa seveda ne rastejo zgolj in samo v gozdu. Poseben pomen v slovenski zgodovini so imela in imajo tista, ki so bila sajena na pomembnih mestih, kjer so se dogajali ključni zgodovinski dogodki. Tako so še kako pomembne lipe, ki so jih sadili naši predniki pri svojih kmetijah, da so v senci njihovih vej posedali in sklepali kupčije, ali tise, s katerimi se ponaša domala vsaka mogočnejša pohorska kmetija, pa seveda pravi kostanji, ki so predstavljali vir preživetja številnim generacijam.

Pozabiti ne smemo na pionirske vrste, ki poseljujejo še posebej revna tla, kot je brin ter seveda na posebnosti, ki vedno bolj izginjajo iz slovenskega prostora. Žal med njimi najdemo tudi staro slovensko drevo – skorš, ki je s svojimi zdravilnimi učinki, ne tako daleč nazaj, lajšal tegobe tako ljudem kot živalim.

Oglejte si panoramski sprehod po učni poti.

Objavil Administrator,
Kategorije: Panoreportaže, Poljčane, Učna pot med drevesnimi zakladi | Comments Off