Prikaži iskanje
Skrij iskanje

Na zemljevidu trenutno ni prispevkov.

Na permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Videoreportaža

Oglejte si tudi fotogalerijo.

Video transkript

Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.

Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.

Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.

Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.

Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže | 3 komentarjev

Hkrati s pomladanskim prebujanjem narave se je prebudil tudi naš učni poligon. Začela so se zgodnja spomladanska dela, ki so zaradi slabega vremena in dolge zime čakala na svetlejše dneve.

V zagonu letošnje pomladi, smo na poligonu postavili nove učne usmerjevalne table, ki bodo poenostavile gibanje po poligonu, v gozdu in ob poteh pa smo postavili tudi dodatne učne table, ob katerih se bodo obiskovalci lahko izobraževali o učnih vsebinah, ki so tu na voljo. V gozdu po novem najdemo večji učni tabli, ki nam povesta nekaj o drevesnih in grmovnih vrstah na območju poligona ter predstavita nekatere učne metode.

V izdelavi je eksperimentalna soba za varnejše shranjevanje učnih modelov, kjer bodo naši modeli pod streho in zaščiteni pred ostalimi zunanjimi vplivi. Razmišljamo o razmestitvi ptičjih krmilnic in valilnic ter zbiramo ideje za umestitev opazovalnice metuljev, ptičev in ostalih živalskih prebivalcev, ki se neradi pokažejo očem.

V zaključku postavitve je tudi ograda za domače živali, ki s toplejšimi dnevi prihajajo na učni poligon.

Podrobnosti v fotogaleriji.

Objavil Administrator,
Kategorije: Fotoreportaže, Učni poligon Modraže | Comments Off

Predstavljamo vam posnetke učnih tabel v Občini zreče.

Obnovljen vodnjak

Vodnjak je bil verjetno narejen vzporedno z gradnjo železniške postaje v začetku 19. stoletja, ko po dosedanjih podatkih še ni bilo vodovoda. Na vodnjaku je bila nameščena litoželezna črpalka. Mehanizem za črpanje je bil zelene barve, pričvrščen je bil na betonsko podlago in omogočal tudi otrokom, da so lahko in hitro načrpali vodo.

Vodo iz vodnjaka so uporabljali potniki, ki so se vozili z ozkotirno železnico Poljčane – Zreče, delavci, ki so natovarjali les in drugo blago na tovornem delu postaje in stanovalci postajnega poslopja. Z vodo iz tega vodnjaka so zalivali tudi zelenjavni vrt ob postaji. Vodnjaki so se napajali s podtalnico, povezano verjetno z gladino reke Dravinje. Globok je okrog 7 m, danes vodna gladina sega do 5 m, verjetno pa je bila pred regulacijo Dravinje podtalnica višje.

Omenjeni vodnjak je namreč imel zadosti vode tudi ko jo je že v drugih zreških vodnjakih zmanjkalo. V takih primerih so ljudje ravno na tem vodnjaku naskrivaj točili vodo za domov.

V sklopu izvedbe projekta Obnova železniške postaje v Zrečah je nastala pobuda k oživitvi vodnjaka, ki leži v njeni neposredni bližini. V začetku meseca novembra 2010 so bila končana zaključna dela obnove vodnjaka. Oživitev vodnjaka je pomembna za ohranjanje razpoložljivih vodnih virov za življenje.

Bucijev mlin

V južnem delu naselja Dobrava ob potoku Mlinščica je Bucijev mlin iz leta 1914. Dravinja in njeni pohorski pritoki imajo relativno stalen vodostaj. To ugodno lastnost so ljudje izkoristili že v preteklosti. Ob vodotoke so postavili mline, žage, kovačnice in vodna kolesa. Bucijev mlin je zgrajen kot kot nadstropno zidana stavba. Je valjčni tip mlina v treh etažah na turbino. Stroji, ki so jih naredili na Dunaju imajo letnico 1892. Del strojev so naredili v mariborskih tovarnah na začetku 1. svetovne vojne.

Mlini so mleli žita, ki so jih pridelali doma, le koruzo so večinoma kupovali. Najpogosteje so mleli rž, pšenico, ajdo, oves, ječmen in koruzo. Kruh so običajno pekli iz ržene moke, redkeje iz soršce (mešanica ržene in pšenične moke). V mlinu je mlel gospodar, ki je bil lastnik mlina, ponekod pa tudi tisti, ki je prinesel žito v mlin.

V sosedov mlin so nosili mleti vsi kmetje, ki niso imeli vode ob zemlji. Ceno mletja so odplačali z delom. Drugega dobička lastniki mlina niso imeli, praviloma so mleli preko celega leta. V mlin so nosili žito v mehovih iz ovčje kože, ki so imeli povprečno 25 kg ali celo več prostornine, odvisno od velikosti ovce. V istem mehu so potem nosili tudi moko.

Reka Dravinja

Reka Dravinja je največji pritok reke Drave v Sloveniji. Izvira južno od Rogle na Pohorju na nadmorski višini okoli 1200 metrov. Ima več izvirov, vsi pa so pod Roglo, na nadmorski višini okoli 1150 m. Do kraja Loče teče v jugovzhodni smeri, tu pa se obrne in proti severovzhodu. V Dravo se izliva 8 km od Ptuja pri kraju Videm pri Ptuju, na nadmorski višini 210 m. Tako je relativna višinska razlika med izvirom in izlivom 940 m. Celotna dolžina reke je 73 km, vsi njeni pritoki skupaj pa merijo 1361 km. Velikost porečja, od koder se stekajo površinske vode je 817,4 km2. Velik strmec v zgornjem hribovitem delu se na prehodu na terciarni svet Dravinjskih goric hitro zmanjša. Pri Zrečah ima Dravinja samo še 17‰ strmca. Zaradi zmanjšanega strmca v gričevnatem delu začnejo vodni tokovi meandrirati.

V zgornjem toku je Dravinja hudourniška, kar je vidno zlasti ob močnejših nevihtah in teče po globoko vrezanih grapah. Poleg ostalih pohorskih potokov je zelo vodnata in pogosto poplavlja ter ruši mostove in prometne poti ob strugi. Ima tudi velik hidroenergetski potencial. Visoko vodo ima v pomladnih mesecih, zaradi taljenja snega in v jeseni, zaradi sekundarnega padavinskega maksimuma. Na jugovzhodnem delu Pohorja izvirajo tudi nekateri pritoki Dravinje, npr. Čadramščica, Ložnica, Oplotnica, Bistrica, Devina in Polskava

Zreško jezero v dolini potoka Koprivnice

Zreško jezero so zgradili leta 2000 v dolini potoka Koprivnice z namenom, da povečajo turistično ponudbo kraja. Spodnji del jezera je večji meri v razdalji 700 m ter ima 13.500 m2 površine, zgornji del pa je zaraščen in namenjen drstenju, je manjši in meri 300 m v dolžini in ima površino 2.500 m2. Skupna količina je 65.000 kubikov vode. Največja globina jezera je pri mostičku med obema deloma jezera in doseže 8 metrov. Glavni pritok jezera je potok Koprivnica, ki se po iztoku iz jezera izliva južneje pri Prelogah v Dravinjo.

Na dnu jezera pa so narejene vrtine iz spodnjih studencev, zato vode kot naravnega pritoka skoraj ni. Jezersko dno in stene so zatesnili z naravnim materialom – ilovico. Stene niso obložene s kamenjem, ker bi se posledično preveč razrasle alge. Samo drče so obložene s kamenjem, ker po njih teče trda voda in se ob tem razprši. S tem, ko voda teče po drči, dobi kisik. Pri pretoku vode iz zgornjega v spodnje jezero mulj ostaja v prvem, odteka le s kisikom obogatena voda. Temperatura vode pozimi pade do 4 stopinje celzija, poleti pa se segreje do 23 stopinj celzija. V vodi je vsebnost kisika največja pozimi, in sicer 12─14 miligramov na liter vode, če ni ledu; poleti pri približno 23 stopinjah celzija pa pade pod 3 miligrame na liter vode. Izparevanje vode je v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) zelo veliko, zaradi odprtega prostora. Izparevanje vode so omejili z zasaditvijo rastlin, predvsem trstike in rogoze.

Potok Koprivnica je eden izmed desnih pritokov reke Dravinje. Na severu teče preko starejših pliocenskih plasti, na jugu pa se zareže v 20 metrov visoko teraso reke Dravinje. V preteklosti je bil potok Koprivnica precej vodnat, saj so ob njem zgradili mline. V bližini Zreškega jezera je bil Kovšetov (Kropejev) mlin. Prav tako so potok uporabljali kot ribogojni potok, vendar zaradi vedno bolj sušnih poletih, je Koprivnica pogosto presahnila, zato je zreški ribiči niso več uporabljali za gojenje mladic.

Termalna voda v Zrečah

Terme Zreče se ponašajo z akratotermalno vodo, ki vsebuje kalcij, magnezij in hidrogenkarbonat. Voda je naravno ogreta na 34,5 °C in jo uvrščamo med vroče termalne vode v Sloveniji. Sestavine termalne vode so: 54 mg Ca/l, 37 mg Mg/l, 3,7 mg Na/l in 366 mg HCO3/l. Termalna voda blagodejno vpliva na okrevanje po poškodbah gibal, bolezni srca, ožilja, sečil in živčnega sistema.

O termalnih vodah govorimo takrat, ko je njihova povprečna temperatura višja od srednje letne temperature zraka lokalnega območja. Pohorje je geoloških merilih razmeroma mlado, v terciarju nagubano in dvignjeno hribovje. Ob prelomih so se oblikovale rečne doline, kotline in podolja. Na mejah prelomnic pa sta nastala dva manjša toplotna vrelca, eden pri kraju Zbelovo v sosednji občini Slovenske Konjice, drugi pa v Lipi v bližini Zreč.

Kot termalne izvire praviloma označujemo izvire oziroma vrtine, ki imajo temperaturo nad 20 °C, razvrščamo pa jih v tri temperaturne skupine:
- mlačne – temperatura od 20 do 25 °C;
- tople – temperatura od 25 do 32 °C;
- vroče – temperatura ned 32 °C.

Tektonski prelomi pa so ključnega pomena za razvoj zdraviliškega turizma v občini Zreče.

Petelinjekov mlin

Prva lokacija mlina je bila nekoč na desnem bregu Dravinje. Zaradi pogostega poplavljanja tega območja, so Dravinjo regulirali in mlin je izgubil svoje mesto. Kasneje, leta 1924, so postavili nov mlin na levem bregu, kjer stoji še danes. Iz tistih časov je dobro ohranjeno mlinsko kolo, ki je restavrirano in postavljeno na ogled obiskovalcem.

V preteklosti je bil mlin v celoti zgrajen iz materiala, ki so ga lastniki imeli pri roki, torej večinoma iz lesa. Šele kasneje, z obnovo, je mlin dobil betonske temelje. V preteklosti je imel mlin velik pomen za lokalno prebivalstvo. Žito so pripeljali v mletje vsi, ki niso imeli svojih mlinov. Tukaj so mleli pšenico, ječmen, ajdo in tudi ješprenj. Danes se v njem melje le še občasno, zlasti zaradi ohranjanja tradicije in dediščine naših predhodnikov.

Po predhodnem dogovoru z lastniki, si je možno ogledati prikaz mletja žit. Lepo je prikazano pretvarjanje vodne energije v energijo za pogon mlinskega kamna. Mlin je bil skoraj v celoti obnovljen v letu 2009 in 2010. Ob mlinu si lahko ogledamo zanimivo Petelinjekovo domačijo.

Ošlakova kovačija

Ob cesti, ki pelje iz Zreč mimo Loške Gore proti Skomarju in Resniku, v slikoviti soteski reke Dravinje in potoka Ločnice, le tri kilometre od Zreč, je ohranjena Ošlakova kovačija. V 18. stoletju je bila tod kovačija, žaga in mizarstvo predvsem za potrebe ljudi, ki so živeli na območju Pohorja in bližnje okolice. Ošlakova kovačija je kovaški tehnični muzej Zreškega Pohorja. Ohranja spomin na tradicijo starega kovaštva in nastanek sodobne kovaške industrije v Zrečah.

V Ošlakovi kovačiji je kovaška delavnica in skladovnica za material in izdelke. Kovaški mehanizem poganja dvoje vodnih koles. Ognjišče s tlačenko za zrak oziroma mehom, ki je bilo nekoč na vodni pogon, kasneje pa na električni, še vedno deluje in izkušen kovač lahko v njem segreje oziroma razžari kos železa ter na tnalu in s pomočjo kovaškega kladiva naredi recimo sekiro ali motiko.

V kovačnici so že leta 1920 imeli lastno električno energijo istosmernega toka in razsvetljavo. Prvi industrijski tok so dobili leta 1957. Največja znamenitost kovačije pa je kladivo, tako imenovano hamer oziroma repač, ki ga poganja veliko mlinsko kolo. Star je okoli 600 let in je najstarejši v Sloveniji.

Občina Zreče

Več informacij o učnih poteh in dogajanju v občini najdete na spletnih straneh www.zrece.eu in www.zrece.info.

Objavil Urednik,
Kategorije: Dokumenti, Fotoreportaže, Občina Zreče, Učna in promocijska gradiva, Učne poti | Comments Off

V zadnjem obdobju se vse več pozornosti posveča prehranski samozadostnosti, saj trenutnov Sloveniji pridelamo le slabo polovico lastne hrane. Na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. Žal je le manjši del teh površin obdelovan po ekoloških standardih, ki edini zagotavljajo zdravo prehrano, trajnostno gospodarjenje in neodvisnost.

Permakultura

Če želimo zanamcem ohraniti zdrav življenski prostor in enake možnosti preživetja, so nujni koreniti koraki k trajnostnemu gospodarjenju in nadgradnja ozaveščanja o loklani pridelavi inizmenjavi. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Čeprav jo najpogosteje povezujemo s pridelavo hrane, pa jo lahko uporabimo na vseh področjih. Gre za etični sistem načrtovanja, ki je primeren tudi za izrabo prostora ter gradnjo prebivališč. Permakultura prepleta elemente ekologije, pokrajine, organskega kmetijstva, arhitekture in agrogogozdarstva. Poudarek je na povezavah med posameznimi elementi, pri čemer se doseže sinergijski učinek.

Permakulturni poligon Dole

Na mikrolokaciji Dole v bližini Poljčan pripravljamo poligon s permakulturnimi vrtovi. Začeli smo s prvimi terenskimi deli: zasadili smo 35 sadik sadnega drevja: jabolka, hruške, češnje in slive (dodali bomo še druge). Drevje bo deloma tvorilo gozdni vrt, deloma pa travniški sadovnjak. V pomladnih mesecih načrtujemo še dodatna dela in zasaditve na terenu.

Marca smo z delom nadaljevali.

Permakulturni poligon v Dolah je bogatejši za 100 sadik jagodičevja. Del rastlin smo umestili kot grmovni sloj gozdnega vrta, saj jagodičevje po večini izhaja iz gozdnega okolja in zato uspeva tudi v polsenčnih legah. Svoje mesto smo mu namenili tudi v sončni pasti, ki bo ustvarjala ugodno mikroklimo za občutljivejše rastline. Maline in robide pa potrebujejo oporo, zato so svoje mesto našle ob bodoči ograji, ki bo vrtove varovala pred divjadjo.

Jagodičevje je že postalo prava zvezda med živili, predvsem zaradi številnih pigmentov ali naravnih barvil, ki so enkratni borci proti številnim obolenjem. V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih veliko raziskav o učinku številnih snovi, ki se skrivajo v drobnih, barvitih sadežih, na naše zdravje. Najpogosteje posegamo po jagodah, gozdnih in ameriških borovnicah, črnem in rdečem ribezu in po malinah, poleg omenjenih pa še po različnih vrstah kosmulj, robidnic in seveda po brusnicah.

Oglejte si nekaj fotografij s prvega delovnega dneva v Dolah. Dodali smo tudi fotografije z marčevskega sajenja jagodičevja.

Foto: Domen Zupan, Ekovas

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off

Velik del občine Poljčane spada pod območje Natura 2000. Župan v prispevku razlaga, kako izkoriščajo naravne danosti in jih vključujejo v projekte. Predstavljen je tudi Razvojni center narave, ki bo povezoval naravno in kulturno dediščino ter turizem v občini.

Videoreportaža

Panoramske slike

Video transkript

V občini Poljčane se zavedajo, da preko širjenja zavesti o okolju, ekoremediacijskih pristopih in samem varovanju narave, tudi promovirajo domače kraje. Zato so se med prvimi v Sloveniji lotili inovativnih projektov, med katere sodi tudi izobraževalni poligon.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Intenzivno smo se torej lotili varovanja našega okolja, kar je logična posledica tega, da pač imamo šestdeset procentov površin občine Poljčane v Naturi 2000. Zato je seveda to Naturo 2000 potrebno izkoristiti kot prednost, jo umestiti v razne projekte in lahko rečem, da smo bili pri tem kar inovativni in doživeli tudi vseslovenske pohvale. V osnovi smo največ vložili v Razvojni center narave, vendar Razvojni center narave ni zgolj stavba, ki smo jo fizično usposobili za delovanje bodočega javnega zavoda, ampak je sklop projektov, ki se na to navezujejo – gre za to, da smo v letošnjem letu že napravili dve rastlinski čistilni napravi – z ustreznima  kanalizacijama –  v Podboču in v Krasni, da bomo v naslednjem letu usposobili še dva objekta – bivšo staro šolo v Studenicah kot geomorfološki center in stavbo v Zgornjih Poljčanah, nekdanjo kovačnico, za center narave v smislu ohranjanja krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tem centru bi obiskovalci dobili informacije o naravni dediščini doline Bele in o kulturni dediščini tega območja. Hkrati bi lahko v tej stavbi pekli kruh in se srečali z načinom življenja naših prednikov na tem območju.

Vzpostavljena bo tudi dravinjska učna pot, ob kateri bodo štiri info točke in opazovalnica za ptice. Info točke bodo seznanjale z zakladi in značilnostmi dravinjske doline, reke Dravinje in krajinskega parka Boč.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: Obnovljena bo pa tudi samostanska učna pot, kjer bo štirinajst info točk, na katerih bodo obiskovalci pridobili informacije o naravni in kulturi dediščini Studenic.

Klavdija Majer, občina Poljčane, vodja projekta: V tej stavbi bo uprava Razvojnega centra narave, ki bo v naslednjem letu dobil institucionalno obliko javnega zavoda – se pravi bo občina Poljčane ustanovila javni zavod Razvojni center narave, katerega glavni cilj bo povezati naravno in kulturno dediščino občine Poljčane in dati dodatno vrednost turizmu na področju občine Poljčane.

Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: Mi smo že od samega začetka v pripravo teh projektov vključili širši krog ljudi, tako da nekako odražajo njihovo mnenje. Ljudje so se v tem prepoznali, verjamem pa, da bodo ti projekti prinesli v naše kraje tudi možnost boljšega življenja, zaslužka in seveda dejavnosti ljudi, ki bodo vezane na dogajanje okrog tega Razvojnega centra narave.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Videoreportaže | Comments Off

Na občini Sveta Trojica smo pripravili predstavitev projekta »TR-ERM – Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«.

Sodelovali so:

  • Darko Fras (župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah),
  • Janez Voglar (svetnik Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah),
  • Mag. Janez Kramberger (župan Občine Lenart),
  • Lidija Šipek (Občina Lenart),
  • Darko Škerget (ravnatelj OŠ in vrtec Sveta Trojica),
  • Zmago Kokol (RD Pesnica – Lenart),
  • Jože Ploj (Turistično društvo Sveta Trojica),
  • Prof. ddr. Ana Vovk Korže (UM, Filozofska fakulteta Maribor),
  • Sabina Žampa in Mateja Malek (RISO Zavod).

Fotoreportaža

Videoreportaža

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Sveta Trojica, Videoreportaže | Comments Off

Na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah je živo tudi v času, ko na njem ne potekajo izobraževalne dejavnosti. Ferdo Vouk s svojo ekipo pripravlja teren za izkustveno izobraževanje. Oglejte si fotoreportažo in prostorsko sliko.

Objavil Urednik,
Kategorije: Fotoreportaže, Panoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže | Comments Off